Pritožnik:…………………… Sodišče:……………………… PRITOŽBA ZOPER SKLEP O DEDOVANJU OKRAJNEGA SODIŠČA V…………… opr. št……………. z dne…………… Zapuščinsko sodišče je s sklepom ugotovilo obseg zapuščine (denarna sredstva v znesku ………… EUR na hranilni knjižici Bank Austrie št………….. , neizplačano pokojnino s strani ZPIZa in zapustnikov lastninski certifikat) in ocenilo njeno čisto vrednost na…………… EUR ter razglasilo za zakonita …
Postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, se lahko na predlog stranke obnovi (394. člen ZPP): če je pri izdaji odločbe sodeloval sodnik oziroma sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izločen (1. do 5. točka prvega odstavka 70. člena) oziroma ki je bil s sklepom sodišča izločen; če kakšni stranki z nezakonitim …
Zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, se sme po pravnomočno končanem kazenskem postopku vložiti zahteva za varstvo zakonitosti v naslednjih primerih: zaradi kršitve kazenskega zakona; zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena tega zakona; zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, če so …
Pritožbo na davčni zapisnik opredeljuje Zakon o davčnem postopku, in sicer v IX. Poglavju, ki določa pravna sredstva. Prvo podpoglavje govori o pritožbi na odločbo davčnega zapisnika. Pritožba se lahko vloži v roku 15 dni od vročitve odločbe, razen v primerih, ki jih Zakon o davčnem postopku sam po sebi izključuje. Pritožba na davčni zapisnik …
Če Predsednik Republike pri opravljanju svoje funkcije krši Ustavo ali huje krši zakon oziroma če predsednik Vlade ali minister pri opravljanju svoje funkcije krši ustavo ali zakon, ga Državni zbor lahko obtoži pred Ustavnim sodiščem (109. in 119. člen Ustave). Državni zbor odloča o obtožbi z večino glasov vseh poslancev. Sklep o obtožbi pošlje predsednik …
Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom, razen če izpodbija samo odločitev o stroških (53. člen ZIZ). Ugovor mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Za neobrazložen ugovor ne velja določba 57. …
Predmet civilnega procesnega prava je urejanje civilnega pravdnega postopka – gre za zakonito urejen oziroma določen postopek, v katerem sodišča ugotavljajo in oblikujejo osebne, premoženjske in druge civilnopravne pravice in pravna razmerja fizičnih in pravnih oseb. Ta postopek je obligatorno odrejen za vse tiste civilne zadeve, za katere ni predpisana kakšna druga pravovarstvena oblika. Pravno …
Pravica do brezplačne pravne pomoči se izpeljuje iz pravice do tožbe. Galič navaja, da se že od sredine 19. stoletja razvija učenje o pravici do tožbe (tudi pravovarstveni zahtevek, pravica do sojenja – “Klagerecht”, “Rechtspruchanspruch”, “Justizanspruch”). Ne glede na razlike med številnimi teorijami je njihova skupna ugotovitev, da iz pravice do tožbe izhaja, da mora …
Po 25. členu Ustave RS je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Pravica do pritožbe predstavlja bistveni element pravne države in omogoča subjektom uveljavljanje obrambe pred kršitvami …
V določenih primerih ima pogodba pravne učinke tudi za osebe, ki niso stranke v pogodbi (tisti, ki jamči in zastavni dolžnik). Praviloma pogodba nima pravnih učinkov napram tretjim osebam, za njih je res inter alios acto. Vsebino pogodbe tvorijo relativno subjektivne pravice in obveznosti z učinkom inter partes. To pravilo je bilo v začetku brez …