blogger web statistics
ugovor Archives - Pogodba | Pogodbe | Vzorci | Pritožbe

Prošnja za pogojni odpust

(0) Komentarjev

Pogojni odpust ureja Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) (Glej 105. člen in nasl.). O pogojnem odpustu obsojencev odloča komisija za pogojni odpust (v nadaljnjem besedilu: komisija), v primerih, ki jih določa zakon, pa tudi upravnik zavoda.

Predsednika, njegovega namestnika in člane komisije ter njihove namestnike imenuje minister, pristojen za pravosodje, izmed vrhovnih sodnikov, vrhovnih državnih tožilcev in delavcev ministrstva, pristojnega za pravosodje.

Komisija odloča v sestavi treh članov.

Komisijo skliče predsednik oziroma njegov namestnik, ki mora paziti, da so v komisiji zastopani predstavniki vseh organov iz drugega odstavka tega člena.

Strokovno delo za komisijo opravlja ministrstvo, pristojno za pravosodje.

Obsojenec, ki je prestal polovico kazni zapora, sme biti odpuščen s prestajanja kazni s pogojem, da do preteka časa, za katerega je izrečena kazen, ne stori novega kaznivega dejanja. Obsojenec, ki mu je sodišče izreklo kazen nad petnajst let zapora, sme biti pogojno odpuščen s prestajanja kazni potem, ko je prestal tri četrtine kazni. Obsojenec je lahko pogojno odpuščen, če je mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja. Pri presoji, ali naj se obsojenec pogojno odpusti, se upoštevajo predvsem povratništvo, morebitni kazenski postopki, ki tečejo zoper obsojenca za kazniva dejanja, izvršena pred nastopom kazni zapora, odnos obsojenca do storjenega kaznivega dejanja in oškodovanca, njegovo vedenje med prestajanjem kazni, uspehi na področju zdravljenja odvisnosti in pogoji za vključitev v življenje na prostosti. Izjemoma sme biti pogojno odpuščen tudi obsojenec, ki je prestal le tretjino kazni, če je podan pogoj iz četrtega odstavka tega člena in če posebne okoliščine, ki se nanašajo na obsojenčevo osebnost, kažejo, da ne bo ponovil kaznivega dejanja. Starejši mladoletnik, ki prestaja mladoletniški zapor, je lahko pogojno odpuščen, ko prestane tretji­no kazni, vendar ne prej, preden ne prebije šestih mesecev v zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora. Za čas, ko je na pogojnem odpustu, lahko sodišče odredi nadzorstvo organa socialnega varstva (109. člen KZ). PREBERI CEL ČLANEK

Categories : Nasveti Tags : , , , , ,

Izpodbijanje očetovstva – bivši mož

(0) Komentarjev

Če je bil otrok rojen v zakonu ali v 300 dneh po prenehanju zakona, se šteje za njegovega očeta mož otrokove matere. Če ženska po prenehanju zakona v času tristotih dni sklene novo zakonsko zvezo in rodi otroka velja za otrokovega očeta njen mož iz kasnejše zakonske zveze (86. člen ZZZDR).

Te domneve lahko spodbijajo prizadete osebe, to so materin mož (domnevni oče), mati, otrok in moški, ki misli, da je oče. Tako tožbo mora vložiti materin mož v enem letu od tedaj, ko je zvedel za okoliščine, ki vzbujajo dvom, da je otrok njegov, to pa ni več možno po petih letih od otrokovega rojstva. Mati mora vložiti tožbo v enem letu od otrokovega rojstva. Otrok lahko vloži tožbo do dopolnjenega triindvajsetega leta (do polnoletnosti le po zastopniku).

Domnevni oče mora tožiti mater in otroka, mati domnevnega očeta in otroka, otrok domnevnega očeta in mater (v slednjem primeru potrebuje mladoletni tožnik kolizijskega skrbnika – 213. člen ZZZDR). PREBERI CEL ČLANEK

Categories : Nasveti Tags : , , , , , ,

Ugovor zoper obtožnico

(1) Komentar

Ko je končana preiskava, kot tudi kadar se brez preiskave lahko vloži obtožnica (170. člen), sme teči postopek pred sodiščem samo na podlagi obtožnice državnega tožilca oziroma oškodovanca kot tožilca (268. člen ZKP). Določbe o obtožnici in o ugovoru zoper obtožnico se uporabljajo smiselno tudi za zasebno tožbo, če se ta vloži za kaznivo dejanje iz pristojnosti okrožnega sodišča.

Obtožnica obsega:

  1. ime in priimek obdolženca z osebnimi podatki (227. člen) in podatki o tem, ali je v priporu in od kdaj ali pa je na prostosti; če pa je bil pred vložitvijo obtožnice izpuščen, koliko časa je bil v priporu;
  2. opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja, čas in kraj storitve kaznivega dejanja, predmet na katerem, in sredstvo, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje ter druge oko-liščine, ki so potrebne, da se kaznivo dejanje kar najbolj natančno označi;
  3. zakonsko označbo kaznivega dejanja z navedbo določb kazen-skega zakona, ki naj se po predlogu tožilca uporabijo;
  4. označbo sodišča, pred katerim naj bo glavna obravnava;
  5. predlog, kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi, z navedbo imen prič in izvedencev, spisov, ki naj se preberejo, in predmetov, ki so potrebni za dokazovanje;
  6. obrazložitev, v kateri se po uspehu preiskave opiše stanje stvari, navedejo dokazi, s katerimi se ugotavljajo odločilna dejstva, navede zagovor obdolženca in stališče tožilca o navedbah obrambe.

Če je obdolženec na prostosti, se sme v obtožnici predlagati, naj se odredi pripor; če je v priporu, pa se sme predlagati, naj se izpusti. PREBERI CEL ČLANEK

Categories : Ugovori Tags : , , , ,

Pogodba v korist tretjega

(0) Komentarjev

V določenih primerih ima pogodba pravne učinke tudi za osebe, ki niso stranke v pogodbi (tisti, ki jamči in zastavni dolžnik). Praviloma pogodba nima pravnih učinkov napram tretjim osebam, za njih je res inter alios acto. Vsebino pogodbe tvorijo relativno subjektivne pravice in obveznosti z učinkom inter partes. To pravilo je bilo v začetku brez izjem. Kasneje se je uveljavila možnost, da je upnik določil dolžniku, da izpolni obveznost napram tretjemu. Naslednji primer je nastal, ko je lahko tretji, ki ni bil sopogodbenik, zahteval izpolnitev pogodbe v njegovo korist – pogodba v korist tretjega (npr. pogodba o zavarovanju življenja v korist tretjega). Pogodba v korist tretjega se pojavlja kot pogodba, v kateri mora dolžnik na zahtevo upnika izpolniti pogodbo napram tretjemu, ter pogodba, v kateri sta se upnik in dolžnik dogovorila, da naj se pogodba izpolni na zahtevo tretjega v njegovo korist. Pogodbena stranka, ki se obvezuje, da bo pogodbo izpolnila v korist tretjega, se imenuje promitent. Druga pogodbena stranka je promisar ali stipulant, tretja oseba je koristnik ali beneficijar. Koristnik je opredeljen kot tretji. Koristnik je lahko fizična ali pravna oseba. Koristnikov je lahko več, na kar kažejo določbe o pogodbi za zavarovanje življenja v korist tretjega (npr. zakoniti dediči). Tretja oseba pridobi lastno in neposredno pravico napram dolžniku, če ni kaj drugega dogovorjenega ali ne izhaja kaj drugega iz okoliščin posla. Izpolnitev lahko zahteva tudi promisar, temelj za zahtevek je v pogodbi, sklenjeni s promitentom, kjer je bila dogovorjena dajatev v korist tretjega. Promisarjev zahtevek je seveda le v korist tretjega. Pogodba v korist tretjega oblikuje razmerje med promitentom in promisarjem, promitentom in koristnikom ter promisarjem in koristnikom. Ta razmerja zakon ne regulira s pravili o splošnih učinkih pogodbe. Odnosi med promitentom in promisarjem so regulirani z določbami, ki regulirajo temeljno pogodbo, s katero sta promitent in promisar dala učinek napram tretjemu. Zakon pa je uredil razmerje med promitentom in koristnikom. To je razmerje, ki se nanaša na možnost uveljavljanja ugovorov promitenta proti koristniku. Običajno lahko pogodbena stranka uveljavlja ugovore napram drugi stranki, praviloma pa ne morejo biti dani ugovori napram tretji osebi (res inter alios acta). Pri pogodbi v korist tretjega promitent ne izpolnjuje svojo obveznost napram promisarju, pač pa koristniku. Zakon daje možnost dajanja ugovora napram koristniku, čeprav je tretja oseba glede na pogodbo, vendar ne gre za običajno tretjo osebo, temveč osebo, ki ji je dolžnik obvezna izpolniti neko obveznost. Promitent lahko uveljavi napram koristniku le tiste ugovore, ki imajo temelj v pogodbi v korist tretjega. Ugovore, ki bi jih lahko dal promitent napram promisarju kot drugi pogodbeni stranki, ki imajo temelj v nekem drugem razmerju, ne more uveljavljati napram koristniku, ker bi to bilo zanj breme, ki ga ni dolžan trpeti.

Pogodbena obveznost v korist tretjega je praviloma določena za življenja, kar pomeni, da mora promitent izpolniti obveznost med živimi (inter vivos). Dana je možnost, da se pogodba izpolni po smrti promisarja, torej se izvede v primeru smrti (mortis causa). Promisar lahko dajanje koristi prekliče vse do svoje smrti. Od tega pravila lahko odstopimo v dveh primerih: kadar je drugače dogovorjeno in kadar izhaja drugače iz okoliščin. Tako izjavo lahko da promisar z učinkom za časa njegovega življenja (inter vivos) ali z izjavo, ki učinkuje po njegovi smrti (mortis causa).

Categories : Ostalo Tags : , , , ,