Prekarno delo

Kaj je prekarno delo? Prekarno delo ni dolgotrajno, ne predstavlja stabilne oblike zaposlitve, zaslužek od prekarnega dela pa ne zagotavlja dostojnega preživetja. Status prekarnega delavca bi lahko pripisali vsem, ki so se znašli nekje med brezposelnostjo in pogodbo za nedoločen čas, čeprav imajo tudi slednje vedno več lastnosti prekarnega dela. Med drugim gre za osebe, …

Kakšne pravice imam, če delam preko avtorske ali podjemne pogodbe?

Če posameznik dela preko avtorske ali podjemne pogodbe, ima poleg plačila za opravljeno delo tudi pravico do svobodnega znanstvenega in umetniškega ustvarjanja. Delo si organizira sam. Naročnik lahko nadzoruje delo ter daje navodila in usmeritve, vendar je to bistveno manj intenzivno, kot pri rednem delovnem razmerju in pri tem ne sme poseči v pravico posameznika …

Služnostna pot

Služnost je stvarna pravica na tuji stvari. Zagotavlja določeno oblastvenost na stvari, vendar ne najširše (širša je lastninska pravica) Omejuje lastnika stvari, zato ne more obstajati na lastni stvari. Oblast nad stvarjo se v primeru služnostne pravice deli med lastnika stvari in služnostnega upravičenca. Služnostna pot je stvarna služnost, to pomeni, da je ustanovljena v …

Obvezne sestavine najemne pogodbe

Vse preveč je najemnih pogodb, ki nimajo predpisano vsebino. Stanovanjski zakon (SZ-1) zelo natančno opredeli obvezne sestavine najemnih pogodb. Ker je SZ-1, glede na Obligacijski zakonik (OZ), specialnejši, moramo pri sestavi stanovanjskih najemnih pogodb uporabiti določbe SZ-1. Stanovanjski zakon OZ v 587. členu definira najemno pogodbo, kot pogodbo s katero se najemodajalec zavezuje, da bo …

Prošnja za pogojni odpust

Pogojni odpust ureja Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) (Glej 105. člen in nasl.). O pogojnem odpustu obsojencev odloča komisija za pogojni odpust (v nadaljnjem besedilu: komisija), v primerih, ki jih določa zakon, pa tudi upravnik zavoda. Predsednika, njegovega namestnika in člane komisije ter njihove namestnike imenuje minister, pristojen za pravosodje, izmed vrhovnih sodnikov, vrhovnih …

Nujni dediči

Z ustanovo nujnega deleža je omejena predvsem svoboda oporočnega razpolaganja. Zapustnik lahko z oporoko spremeni red dedovanja, določen z zakonom, predvsem lahko o­nemogoči dedovanje osebam, ki bi sicer po zakonu dedovale. Nujni dediči so tiste osebe, ki bi v primeru, da bi v konkretnem primeru prišlo do zakonitega dedovanja, dedovale po zapustniku, pa še to …

Oporoka brez nujnega deleža?

Zakon o dedovanju pravi: 42. člen (1) Oporočitelj lahko razdedini dediča, ki ima pravico do nujnega deleža: če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom; če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše; če se je vdal brezdelju …

Kaj se ne sme rubiti?

Predmet izvršbe niso: obleka, obutev, perilo in drugi predmeti za osebno rabo ter posteljnina, posoda, pohištvo, štedilnik, hladilnik, pralni stroj in druge za gospodinjstvo potrebne stvari, kolikor je vse to nujno potrebno dolžniku in članom njegovega gospodinjstva; hrana in kurjava, potrebni dolžniku in članom njegovega gospodinjstva za šest mesecev; delovna in plemenska živina, kmetijski stroji …