Oporoka je enostranska, preklicna v predpisani obliki dana izjava volje, s katero neka oseba razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Oporočno je sposoben (lahko napravi, spremeni in prekliče oporoko) vsakdo, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil 15 let starosti. Zapustnik pa je nesposoben, če je v takšnem duševnem stanju, da ne more pravilno doumeti oz. razumeti pomena poslednje izjave in njenih posledic ali da ne more delovati v skladu s sicer pravilnim dojemanjem.
Bistveno za oporoko je, da gre za pravo in resnično voljo zapustnika. Ta mora hoteti narediti oporoko, njegova volja pa mora biti usmerjena na nastanek oporoke. Ne sme biti z grožnjo ali silo prisiljen v napravo oporoke.
Oblike oporoke:
- lastnoročna oporoka (besedilo mora biti napisano z lastno roko, pod njo pa mora biti še lastnoročen podpis;
- pismena oporoka pred pričami (obstaja pismeni sestavek (npr. natipkan na računalnik), katerega mora zapustnik podpisati
ob prisotnosti dveh prič in hkrati izjaviti, da je to njegova zadnja volja, tudi priči se morata podpisati na oporoko); - sodna oporoka (Zapustnik ustno izjavi svojo voljo na sodišču, ta jo zapiše. Lahko je napravljena tudi v konzulatu, v vojski ali na ladji.);
- mednarodna oporoka;
- notarska oporoka (oporočitelj ustno izjavi oporoko notarju, ta pa jo zapiše, ob prisotnosti dveh prič, ki se tudi podpišeta);
- ustna oporoka (oporočitelj izjavi svojo poslednjo voljo pred dvema pričama, ki morata biti istočasno navzoči). Velja samo, če zapustnik zaradi izrednih razmer v času testiranja ni mogel napraviti pismene oporoke.
Z oporoko oporočitelj določi dediča (vesoljni naslednik, ki prevzame tako aktivo kot pasivo). Teh dedičev je lahko več. Ob dedičih lahko določi tudi volilojemnike. Ti dobijo volilo – oporočno naklonilo določene koristi. To volilo je lahko določeno tako, da morajo njegovo izpolnitev zahtevati od dediča. Lahko pa je določeno tako, da volilo pripade takoj ob smrti (npr. gospodinjski predmeti). Oporočitelj lahko določi tudi namestnika dediču ali volilojemniku. Ta dedič deduje, če prvi dedič ne bo dedoval.