Za spremembo namembnosti zemljišča iz kmetijskega v stavbno zemljišče je potrebno, da najprej prostorski plani predvidevajo oz. dopuščajo tovrstne spremembe. Konkretno zemljišče mora biti zazidljivo.
Ali je konkretno zemljišče zazidljivo ali ne, je razvidno iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana tiste občine, v območju katere leži to zemljišče (občinski prostorski plan). Občinski prostorski plan namreč določi območja stavbnih zemljišč. Če konkretno zemljišče v občinskem prostorskem planu ni določeno kot stavbno zemljišče, to pomeni, da takšno zemljišče ni zazidljivo. Zato je treba tudi pojasniti, da mora biti razmejitev v rabi prostora in s tem povezan status zemljišč (kmetijska, gozdna, vodna, stavbna – zazidana in nezazidana) dokončno določen v občinskem prostorskem planu, to je v prostorskih sestavinah občinskega dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana, oziroma kot to določa Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), v planskih aktih lokalnih skupnosti.
Ker pa morajo biti v vsakem (občinskem) prostorskem planu območja kmetijskih zemljišč, gozdov, vodnih virov, rezervatov in vodnih površin, območja rudnih nahajališč ter območja naravne in kulturne dediščine posebej opredeljena, tista od njih, ki so posebnega pomena, pa še posebej zavarovana oziroma varovana (to so t. i. območja obveznih izhodišč republiških planskih aktov), navedeno pomeni, da takšna zemljišča praviloma ne morejo nikdar postati zazidljiva, razen če je za njih predhodno izkazan splošni interes. Za takšna zemljišča, torej tudi za varovana kmetijska, tako ni in tudi v prihodnje ne bo mogoče pridobiti lokacijskega in kasneje gradbenega dovoljenja za graditev objektov.
Pojasniti pa je potrebno tudi, da za gradnje ni mogoče izdajati lokacijskih in kasneje gradbenih dovoljenj oziroma enotnih dovoljenj za gradnjo, če na podlagi prostorskega plana predhodno ni bil sprejet ustrezen prostorski izvedbeni akt (prostorski izvedbeni načrt ali prostorski ureditveni pogoji). Takšen izvedbeni akt pa seveda ne more določati prav nič bistveno drugega, kar je že določil prostorski plan, torej tudi ne (novih ali drugačnih) območij stavbnih zemljišč za gradnjo). Če torej za območje, na katerem je konkretno zemljišče, ki je po občinskem prostorskem planu sicer zazidljivo, ni ustreznega prostorskega izvedbenega akta (prostorskega izvedbenega načrta ali prostorskih ureditvenih pogojev), na podlagi katerega bi se lahko izdalo lokacijsko in kasneje gradbeno dovoljenje, je torej odgovorna občina, v območju katere leži takšno zemljišče. Pojasniti pa je tudi potrebno, da se občina popolnoma samostojno in neodvisno odloči, kdaj in zakaj naj se začne s pripravo in sprejemanjem prostorskih aktov, katerih priprava in sprejemanje pa mora seveda potekati tako, kot to določa zakon.
Če je zemljišče v prostorskih planih občine določeno kot zazidljivo, potem za spremembo namembnosti ni ovir. Vložite zgolj vlogo za spremembo namembnosti na občino. Težji položaj pa je v primeru, da prostorski plani tega ne dovoljujejo. V tem primeru je treba najprej predlagati občini, da sprejme takšne prostorske plane, ki določeno zemljišče uvrščajo med zazidljivo.
Kaj pa storiti, če občina ne sprejme takšnih prostorskih aktov, ki bi omogočali spremembo namembnosti? Kot že rečeno prostorske akte, to je prostorske plane in prostorske izvedbene akte, torej tudi zazidalne načrte, s katerimi se določa namenska raba in zazidljivost določenih zemljišč, sprejema občinski svet popolnoma samostojno in neodvisno. Prav tako se občina popolnoma samostojno in neodvisno odloči, kdaj in zakaj naj se začne s pripravo in sprejemanjem prostorskih aktov ali njihovih sprememb oziroma dopolnitev. Le Ustavno sodišče Republike Slovenije lahko daje in sprejema ocene postopkov priprave in sprejemanje splošnih aktov oziroma predpisov občine. Seveda pa lahko vsakdo, če meni, da so s sprejetjem občinskega predpisa, torej tudi odloka o zazidalnem načrtu, kršene njegove pravice, oziroma, da takšen predpis ni bil pripravljen in sprejeman v skladu z zakonom, ter za to tudi izkaže pravni interes, predlaga Ustavnemu sodišču oceno ustavnosti in zakonitosti takšnega predpisa.
Pri postopku spremembe namembnosti zemljišča iz kmetijskega v nekmetijsko je treba plačati tudi odškodnino za ta poseg. Zavezanec za plačilo odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda je tisti, ki spremeni obstoječo kmetijsko rabo v nekmetijsko, oziroma povedano drugače: ki na do tedaj kmetijskem zemljišču ali gozdu zgradi objekt. Skoraj dobesedno enako, kot je sedaj določeno v 2. podpoglavju II. poglavja ZKZ (načrtovanje in varstvo kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti), je bilo tudi določeno v prejšnjem Zakonu o kmetijskih zemljiščih iz leta 1973, in sicer s 15. členom prečiščenega besedila navedenega zakona.