blogger web statistics
Razpolaganje s kmetijskimi zemljišči

Razpolaganje s kmetijskimi zemljišči

Razpolaganje s kmetijskimi zemljišči je omejeno. Med razpolaganje se šteje prenos lastninske pravice s pravnimi posli med živimi in pravnimi posli zaradi smrti (predvsem dedovanje).

Največjo omejitev predstavlja institut za zaščitene  kmetije. To je funkcionalna celota, ki omogoča preživetje. Status zaščitena kmetija dobi s posebno odločbo. Zaščitena kmetija se s pravnimi posli med živimi (menjava, prodaja, …) sploh ne more deliti, razen če se povečujejo druge zaščitne kmetije, če postanejo lastnina RS ali občine ali če gre za solastniške transakcije.

V pravnem primeru pa ostajajo tista kmetijska zemljišča, ki ne sodijo med zaščitene kmetije, vendar je še tu treba pridobiti posebno dovoljenje upravne enote. Tako privoljenje pa se ne izda, če pridobitelj ni usposobljen za kmetovanje, če pridobitelj ne bo obdeloval kmetijskega zemljišča, če se ji zdi cena previsoka ali če pridobitelj preseže zemljiški maksimum. Dovoljenje za pridobitev lastninske pravice na kmetijskem zemljišču je torej zelo težko pridobiti, predvsem pa obstoječa zakonodaja preprečuje, da bi nekdo pridobil takšno zemljišče z namenom preprodaje ali, če ga ne potrebuje za opravljanje kmetijske dejavnosti. Če pa se pravni posel sklene brez odobritve upravne enote, je takšen posel ničen, torej neveljaven in se šteje, kot da ni bil sklenjen.

Odobritev pa na drugi strani ni potrebna, kadar gre za prostorske ureditvene operacije (melioracija, komasacija, arondacija), kadar gre za pridobitev med zakoncema, oz. zakonitim dedičem ter, kadar gre za gradnjo infrastrukturnih naprav.

Za prodajo kmetijskega zemljišča je določena tudi predkupna pravica, ki jo imajo v naslednjem vrstnem redu: solastnik, zakupnik, kmet mejaš, kmet, ki ima zemljišče v primerni oddaljenosti, RS prek Sklada kmetijskih zemljišč, občina in kmetijska organizacija.

Za nakup kmetijskega zemljišča, gozda in kmetije od leta 2003 dalje ni več pogoj, da ima kupec status kmeta. Še vedno pa je za pridobitev lastninske pravice na navedenih nepremičninah predpisan poseben postopek. Prodajalec na upravni enoti, kjer nepremičnina leži, vloži ponudbo za prodajo, kupec pa mora pri istem organu v roku 30 dni podati pisno izjavo o sprejemu ponudbe. Prodajalčeva ponudba je 30 dni objavljena na oglasni deski upravne enote, občine in državnem portalu E-uprave. V tem roku lahko upravičenci, ki jih določa zakon, uveljavijo predkupno pravico na kmetijskem zemljišču, gozdu oziroma kmetiji. To so morebitni solastnik oziroma zakupnik, osebe s statusom kmeta, kmetijske organizacije in država. Če predkupni upravičenci v navedenem roku ne sprejmejo ponudbe, ni ovire za sklenitev kupoprodajne pogodbe med prodajalcem in izbranim kupcem. Kupec nato pogodbo predloži pristojni upravni enoti, ki izda odločbo o odobritvi pravnega posla.

Opisani postopek z javno objavo ponudbe je predpisan v primeru sklenitve prodajne pogodbe, ne velja pa v primeru pogodb (največkrat darilnih) med zakonci, zunajzakonskimi partnerji, lastnikom in njegovim zakonitim dedičem, nadalje pogodb med solastnikoma zemljišča, pogodba o dosmrtnem preživljanju, daril za primer smrti, izročilnih pogodb, pri menjavi kmetijskih zemljišč ter pogodb za legalno pozidana kmetijska zemljišča. Sklenjeno pogodbo je kljub temu potrebno predložiti krajevno pristojni upravni enoti zaradi izdaje potrdila, da odobritev pravnega posla ni potrebna.

Posebna omejitev velja za zaščitene kmetije, to je za kmetije srednje velikosti. Te se v prometu ne smejo deliti, razen če gre za odsvojitev stavbnega zemljišča, pri odsvojitvi kmetijskega zemljišča pa samo v primeru, če s tem ni znatno prizadeta gospodarska sposobnost zaščitene kmetije.

Kategorija : Ostalo Tagi : , , , , ,

Komentarji

No comments yet.


Leave a comment

(required)

(required)