Udeleženci v obligacijskem razmerju si morajo prizadevati, da rešujejo spore z usklajevanjem, posredovanjem ali na drug miren način.
Namen te določbe je, da se izognemo sporom, in se s tem prihranijo stroški in čas. Stranke lahko spore rešijo s spremembo sporne pogodbene določbe ali z dopolnitvijo pogodbe. Tako ravnajo zlasti v primeru pogodbenih nejasnosti. Neredko se stranke v sami pogodbi dogovorijo, da bodo samostojno odpravile določbe, ki vodijo k ničnosti pravnega posla, in jih nadomestile s pravilnimi obveznostmi.
Prav tako se obvežejo, da bodo morebitne nejasnosti ali praznine razrešili z usklajevanjem. V pogodbah neredko tudi določijo strokovnjaka, ki bo izdelal predlog za rešitev spora, lahko tudi s predlogom poravnave. Končno se stranke dogovarjajo, da bo spor reševala arbitraža. Težnja je, da se spori rešujejo na miren način, brez sodišč.