Zahteva za sodno varstvo

Zoper odločbo o prekršku, ki jo je na prvi stopnji izdal prekrškovni organ po hitrem postopku, se lahko vloži zahteva za sodno varstvo. Zahtevo lahko vloži oseba, ki ji je bila izrečena sankcija, njen zakoniti zastopnik oziroma zagovornik ter lastnik odvzetih predmetov (glej 59. člen ZP-1). Zahteva za sodno varstvo zadrži izvršitev odločbe o prekršku.

V postopku z zahtevo za sodno varstvo se smiselno uporabljajo določbe pritožbenega postopka v rednem sodnem postopku. V postopku z zahtevo za sodno varstvo ni mogoče izdati sodbe brez obrazložitve. Zahteva za sodno varstvo se lahko vloži v osmih dneh od vročitve odločbe o prekršku, pisno pri pristojnem prekrškovnem organu (glej 60. člen ZP-1).

Za odločanje o zahtevi za sodno varstvo je krajevno pristojno sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekršku po določbah rednega sodnega postopka. Sodišče obravnava zahteve za sodno varstvo prednostno.

Zahteva za sodno varstvo mora vsebovati podatke in navedbe, ki so s tem zakonom določeni za pritožbo zoper odločbo o prekršku

(153. člen tega zakona); (Glej 61. člen ZP-1).

Vlagatelj lahko zahtevo za sodno varstvo umakne do izdaje sodbe o prekršku. Umika zahteve ni mogoče preklicati. Šteje se, da je oseba, ki ji je bila izrečena globa, zahtevo za sodno varstvo umaknila, če ni prišla na zaslišanje na sodišče, na katero je bila pravilno povabljena, izostanka pa ni opravičila.

Odločbo prekrškovnega organa je mogoče izpodbijati z zahtevo za sodno varstvo (62. člen ZP-1):

–     če je bila z odločbo prekršena materialna določba tega zakona ali predpis, ki določa prekršek;

–     če je bila storjena kršitev določb postopka, ker ni odločil pri-stojni organ, ker storilcu ni bila dana možnost, da se izjavi o prekršku, ker je pri odločanju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena ali je bila izločena, ker so bile kršene določbe o uporabi jezika v postopku, ker izrek odločbe ni razumljiv ali je sam s seboj v nasprotju ali ker odločba nima vseh predpisanih sestavin;

–     zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer se smejo v zahtevi navajati nova dejstva in predlagati novi dokazi le, če vlagatelj zahteve izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljaviti v hitrem postopku;

–     zaradi izrečenih sankcij, odvzema premoženjske koristi in stroškov postopka in odločitve o premoženjskopravnem zahtevku.

Zahteva za sodno varstvo ni dovoljena, če jo je vložila oseba, ki je po tem zakonu nima pravice vložiti, ali če se ugotovi, da je zahteva umaknjena ali da je bila po umiku ponovno vložena, ali če zahteva po zakonu ni dovoljena.

Nedovoljeno ali prepozno zahtevo za sodno varstvo prekrškovni organ zavrže s sklepom. Zoper sklep o zavrženju je dovoljena zah­teva za sodno varstvo, za katero se ne uporablja določba prejšnjega odstavka. Prekrškovni organ po prejemu zahteve po potrebi glede na navedbe v zahtevi dopolni dokazni postopek.

Če prekrškovni organ ugotovi, da je zahteva pravočasna in utemeljena, odločbo o prekršku odpravi in ustavi postopek ali jo nadomesti z novo odločbo in o tem obvesti storilca in osebo, ki je vložila zahtevo za sodno varstvo oziroma vroči novo odločbo. Zoper novo odločbo je dovoljena nova zahteva za sodno varstvo, o kateri odloča sodišče. Če prekrškovni organ odločbe ne odpravi ali nadomesti, jo s spisom in morebitnimi dodatnimi dokazi posreduje v odločitev pristojnemu sodišču.

V postopku z zahtevo za sodno varstvo prekrškovni organ postopa po določbah 58. člena tega zakona. Prepozno ali nedovoljeno zahtevo za sodno varstvo sodišče s sklepom zavrže, če tega ni storil prekrškovni organ (glej 64. člen ZP-1).

Zoper sklep sodišča, s katerim je bila zahteva za sodno varstvo zavržena in zoper sodbo, s katero je bila na podlagi dopolnjenega dokaznega postopka odločba prekrškovnega organa spremenjena v škodo storilca, je dovoljena pritožba iz vseh razlogov, navedenih v 154. členu tega zakona.

(2)  Zoper druge odločbe sodišča prve stopnje je pritožba dovolje­na le, če je bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek ali če je bil izrečen odvzem premoženjske koristi, ki presega 400 eurov. Vloži se lahko iz razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena tega zakona, razen glede stroškov postopka.

(3)  Pritožbo iz prejšnjih odstavkov lahko vložijo osebe iz prvega odstavka 59. člena ZP-1. Pritožbo se obravnava po določbah pritožbenega postopka v rednem sodnem postopku.