Vpisi v zemljiški knjigi so:
- vknjižba;
- predznamba;
- zaznamba.
Vpisi, povezani z vodenjem ZK:
- pripis nepremičnin k posameznemu ZK vložku oz. njegov odpis; – poočitve;
- plombe.
a) Vknjižba
Vknjižba je vpis, s katerim se doseže ali izkaže pridobitev, prenehanje ali omejitev pravice. Vknjižbe pravic imajo glede na vrsto vknjižbe konstitutivni ali zgolj publicitetni učinek. Vknjižba se dovoli na podlagi javne ali zasebne listine, ki mora vsebovati veljaven pravni temelj. Pravni temelj pridobitve stvarne pravice na nepremičnini je tisto pravno dejstvo, na nastop katerega zakon veže pravno posledico (pridobitev stvarne pravice). Pravni temelj so lahko zakon, sodna odločba ali pravni posel. Listina je lahko sodna odločba ali pogodba, vsekakor pa mora, kot je bilo že omenjeno, vsebovati pravni temelj in podatke o nepremičnini. Na zasebni listini (pogodbi) mora biti podpis osebe, katere pravice se omejuje (prodajalca, darovalca), notarsko overjen.
b) Predznamba
Predznamba je vpis, s katerim se doseže ali izkaže pridobitev, prenehanje ali omejitev pravice. Predznamba učinkuje le pod pogojem, da se predznamba upraviči, in po tem se tudi razlikuje od vknjižbe. V primeru, da se izpolni pogoj, učinkuje predznamba isto kot vknjižba, in to že od trenutka vpisa predznambe. Funkcija predznambe je, da varuje vrstni red vknjižbe pravice.
c) Zaznamba
Z vknjižbami in predznambami se v zemljiško knjigo vpisujejo pravice. Zaznamba pa je vpis, katerega predmet je pravno dejstvo. Z zaznambo se vpisujejo dejstva, ki niso podlaga za pridobitev pravic. Gre predvsem za pravna dejstva, ki so pomembna za varen pravni promet, npr. dejstva, ki vplivajo na poslovno sposobnost posameznika ali na pravni promet z nepremičnino. Tako se vpisujejo npr. začetek razlastitvenega postopka, začetek civilne tožbe oz. spora, izdaja odredbe v zavarovanje denarne terjatve ipd.
d) Plomba
Plomba je posebna vrsta vpisa, s katerim zemljiškoknjižno sodišče označi, da je bil vložen predlog dovolitev določenega vpisa, vendar o tem vpisu sodišče še ni odločilo. Plomba ima dvojno funkcijo. Na eni strani sodišče z njo objavi, da je bil vložen predlog oz. začet postopek po uradni dolžnosti, in pove, da bo opis, če bo uspešno opravljen, učinkoval že od časa vpisa plombe. Gre torej za podobno funkcijo, kot jo ima predznamba, vendar s to razliko, da se plomba vpiše zaradi trajanja postopka, predznamba pa zaradi nepopolnih dokumentov in listin. Na drugi strani pa sodišče s plombo označi, da teče postopek, ki predstavlja oviro za odločanje v postopkih, ki so bili začeti kasneje. Na kratko to pomeni, da sodišče o predlogu še ni odločilo, da je zadeva še nejasna.
e) Poočitev
Poočitev je vpis v ZK, ki nima pravnih posledic. Z njim se usklajujejo podatki, vpisani v ZK, in označujejo povezave med posameznimi vpisi v ZK.