blogger web statistics
Ustavna pritožba

Ustavna pritožba

Vsakdo lahko vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če mu je s posamičnim aktom državnega organa (upravnega ali sodišča), lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Ustavno pritožbo je mogoče vložiti šele potem, ko je prizadeti izčrpal vsa pravna sredstva v postopku. Ustavna pritožba ni redno pravno sredstvo, možno (uspešno) je le, če je bila z izpodbijanim aktom kršena ustavna pra­vica ali svoboščina, če tega dejstva ni, je vlaganje brezpredmetno. Ker gre za varovanje ustavnih določb, je smotrno, da se že v rednih pravnih sredstvih poudarja kršitev ustave, tako, da je pritožbeni organ na to pozoren. V nekaj primerih je že bilo zavzeto stališče, da ustavna pritožba ni možna, če pritožnik že v prejšnjih postopkih ni uveljavljal ustavne kršitve. V nadaljevanju opredeljujemo elemente ustavne pritožbe:

Vpišemo podatke pritožnika (kot smo navajali pri ustavnem sporu), torej tudi podatke o zastopniku in pooblaščencu. Če je pritožnikov več, se navajajo zahtevani podatki za vsakega posebej. Ustavni pritožbi se lahko priključi tudi varuh človekovih pravic s soglasjem prizadetega (50. in 52/2 člen ZUstS). Oseba, ki zastopa pritožnika mora predložiti pooblastilo za zastopanje prav pred Ustavnim sodiščem.

Z ustavno pritožbo izpodbijamo konkreten (posamičen) akt, s katerim je poseženo v pritožnikovo ustavno pravico ali svoboščino. Zato izpodbijamo tisti akt, ki je zagrešil to napako. Vsekakor pa je potrebno prikazati potek postopka (prvostopni organ, pritožbeni organ, upravno sodišče, vrhovno sodišče) in v njem vsako fazo postopka, kjer opredelimo (organ, številka, datum) kršitev, ki je bila zagrešena. Zato se bo ustavna pritožba nanašala na vse tiste posamične (konkretne) akte (odločbe, sodbe, sklepe), s katerimi je bila kršena ustava, saj se najpogosteje kršitev vleče skozi vse postopke.

Posebej poudarjamo kršitev ustave s konkretno navedbo ustavne pravice ali svoboščine. Torej izvajamo ustavnopravno polemiko z vidika ustavnih določb. Organi so lahko zagrešili preozko tolmačenje ustave, znano je, da se ustavne pravice razumejo širše. Sklicujemo se na tolmačenje pravic in svoboščin, vpogledamo prakso našega Ustavnega sodišča in pritegnemo enakim ali podobnim pravicam iz mednarodnih paktov, konvencij, pogodb in načel med-narodnega prava (8. člen Ustave).

Proučimo tudi teorijo o spornem vprašanju, zlasti tudi tujo. Potrebno je izpodbijati pravna stališča, izražena v napadenem aktu in navajati potrebne argumente. Stvar je potrebno obdelati sistematično – napad na prvostopno odločbo, navedbe v pritožbi in odločba druge stopnje in tako naprej do zadnje izpodbijane odločbe. Iz celotne zgodbe je potrebno prikazati, da si je pritožnik prizadeval pre-prečiti neustavnost, torej da je resno sodeloval v postopku. Pritožbo lahko utemeljujemo tudi s primerjavo rešitev v drugih istovrstnih zakonih, ki zasledujejo enak namen. Pritožbo lahko vlagamo zaradi kršitev procesnih ustavnih pravic (neenakopraven položaj v postopku, kršitev pravice do obrambe, kršitev pravice vpogleda v spis, nepopolni razlogi, obravnavanje pritožnika kot objekt državnega ravnanja, oviranje pritožbe itd) ali materialnih pravic: nullum cri­men sine lege, nulla poena sine lege, neutemeljena razlastitev, poseg v zdravstveno varstvo, varstvo lastninske pravice itd.

Predpogoj za vložitev ustavne pritožbe je izčrpanost vseh rednih in tudi izrednih (dopustnih) pravnih poti, saj bi morale že različne stopnje odpraviti neustavnost, ki jo zatrjujemo. Odpadejo seveda tista izredna pravna sredstva, ki niso primerna (npr. obnova postopka, izredna omilitev kazni itd), uporabljamo sredstva, ki so na nek način redna v izrednih postopkih (zahteva za varstvo zakonitosti, revizija).

Izjemoma sodišče sprejme v obravnavo zadevo, preden so izčrpana vsa pravna sredstva, to pa v primeru, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta za pritožnika nastale nepopravljive posledice (drugi odstavek 51.člena ZUstS). Nepopravljiva posledica bi npr. nastala, če bi pristopili k likvidaciji pritožnika (stečajni postopek) na očitno napačni podlagi. Nepopravljive posledice je treba dokazovati – likvidacija pravne osebe je najbrž tak primer, saj pomeni, da bi v primeru uspeha začeli ustanavljati podjetje na novo (raziskave trga, morebitna nova dejavnost, potrebna reklama, zbiranje kadra itd).

Ustavno pritožbo je treba vložiti v 60 dneh od dneva vročitve zadnjega posamičnega akta. Iz posebej utemeljenih razlogov lahko sodišče sprejme ustavno pritožbo še po izteku 60 dni (prvi in tretji odstavek 52. člena ZUstS). Gre za podoben institut kot je v pravd-nem postopku vrnitev v prejšnje stanje s hkratno vložitvijo pritožbe.

Ustavni pritožbi priložimo vse izpodbijane odločbe (sklepe, sodbe). Vlogo s prilogami moramo poslati v treh izvodih.

Kategorija : Pritožbe Tagi : , , , ,

Komentarji
oktober 23, 2012

Spoštovani,

na vas se obračam s konkretno zadevo na zgornjo temo.
Imam Sklep višjega sodišča na katerem ni pravnega pouka.

Zelo bom vesela, če mi odgovorite, če sem izčrpala vas pravna sredstva in če lahko vložim pritožbo na Ustavno sodišče, ker menim da ZP ni v skladu z 23. členom ustave in, ker je medobčinski inšpektorat na z enim dopisom vloženo zahtevo za sodno varstvo za več plačilnih istovrstnih nalogov razpisal več obravnav in s tem preprečil moj uspeh pri sodnem varstvu. S tem so mi bile kršene človeške pravice.

Lep pozdrav!

Jožica Bizjak

Posted by JOŽICA BIZJAK
Leave a comment

(required)

(required)