Pravilo sočasne izpolnitve
- V dvostranskih pogodbah ni nobena stranka dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti, razen če je dogovorjeno ali z zakonom določeno kaj drugega, ali če kaj drugega izhaja iz narave posla.
- Če pa na sodišču ena stranka ugovarja, da ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, dokler tudi druga stranka ne izpolni svoje, ji sodišče naloži, da mora izpolniti svojo obveznost takrat, ko jo izpolni tudi druga stranka.
Kot posebna obveznost pri dvostranskih pogodbah se poudarja sočasna izpolnitev obveznosti (isti časovni trenutek). Pravilo je izraženo na negativen način – stranka ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, če tega ne stori druga stranka ali če ta ni pripravljena izpolniti svoje obveznosti istočasno (ugovor neizpolnitve obveznosti – exceptio non adimpleti contractus). Ugovor neistočasne izpolnitve je po naravi materijalnopravni ugovor, z njim se zagotavlja vzdrževanje pogodbenega ravnotežja. Pogoji za ugovor so: da je sklenjena dvostranska obvezna pogodba; da iz pogodbe ali zakona niti iz narave pogodbe ne izhaja, da bi ena stranka morala svojo obveznost izpolniti pred drugo; da noben od pogodbenih strank do vložitve ugovora ni že izpolnila svojo pogodbeno obveznost, da ima zahtevek druge stranke pomen glavne proti- obveznosti, in ne neke stranske obveznosti iz sklenjene pogodbe. Ugovor je možno dati pri dvostranskih pogodbah, pri katerih obstoja obveznost istočasne izpolnitve. Tako, npr. ni mogoče dati takega ugovora, če je pri prodajni pogodbi dogovorjeno obročno plačevanje. V ugovoru neizpolnitve pogodbe je potrebno poudariti, da je tožnik pripravljen na istočasno izpolnitev svojih obveznosti napram toženemu. Uveljavlja se lahko izpolnitev glavne obveznosti, ne na primer stranske, kot je pogodbena kazen. Ni mogoče uveljavljati ugovora neizpolnitve, ko gre za delno ali neredno izpolnitev, v takem primeru se uveljavlja ugovor nepravilne izpolnitve – toženec ni izpolnil obveznosti v dogovorjenem času, kraju in načinu, kot je bilo dogovorjeno. Tak ugovor je lahko sporen, če gre za neizpolnitev neznatnega dela pogodbe. Ugovor nepravilne izpolnitve pogodbe (exceptio non rite adimpleti contractus) je treba ločevati od neizpolnitve pogodbe. Ugovor neizpolnitve pogodbe predstavlja varstvo pogodbene stranke pred nevestnim ravnanjem druge stranke.