Kdor je bil neupravičeno obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila neutemeljeno vzeta prostost, ima pravico biti rehabilitiran, pravico do povrnitve škode in druge pravice, ki jih določa zakon (13. člen zakona o kazenskem postopku – ZKP).
Pravica do povrnitve škode zastara v treh letih od pravnomočnosti sodbe, s katero je bil obdolženec na prvi stopnji oproščen obtožbe, je bila obtožba zavrnjena ali zavržena ali postopek na prvi stopnji ustavljen. Če je na pritožbo odločalo višje sodišče, pa teče zastaralni triletni rok od prejema njegove odločbe. Preden vloži tožbo za povrnitev škode se mora oškodovanec obrniti na ministrstvo za pravosodje, da se z njim sporazume o obstoju škode ter o vrsti in višini odškodnine (539. člen ZKP).
Če zahtevi s strani ministrstva ni ugodeno oziroma ni dosežen sporazum v treh mesecih, oškodovanec vloži tožbo pred pristojnim sodiščem (540. člen ZKP). Pravico do povrnitve škode ima tudi, kdor je bil v priporu, pa ni bil zoper njega uveden kazenski postopek, ali je bila obtožnica zavržena, postopek ustavljen, obtožba zavrnjena, pravnomočno oproščen in v podobnih primerih (542. člen ZKP). Če je bil oškodovanec obravnavan v časopisju in je bilo s tem prizadeto njegovo dobro ime, mora sodišče objaviti v teh časopisih (RTV) sporočilo, iz katerega izhaja protipravnost pripora (543. člen ZKP).
S sodbo se tudi prizna delovna oziroma zavarovalna doba za čas neutemeljenega odvzema prostosti, pa tudi čas nezaposlenosti, do katere je prišlo zaradi neutemeljenega pripora (546. člen ZKP).