blogger web statistics
sodišče Archives - Pogodba | Pogodbe | Vzorci | Pritožbe

Nepravdni postopek

(0) Komentarjev

V nepravdnem postopku lahko udeleženci vlagajo pravna sredstva tudi, če niso sodelovali v postopku na prvi stopnji (glej 30. člen Zakona o nepravdnem postopku). Kdor misli, da je s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko vloži pravno sredstvo tudi, če ni sodeloval v postopku na prvi stopnji. V tem primeru presodi sodišče prve stopnje, ali je podan njegov pravni interes za vložitev pravnega sredstva. Udeleženec vložiti pravno sredstvo v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena. Sodišče upošteva pravno sredstvo udeleženca, čeprav je bilo vloženo po poteku roka iz drugega odstavka tega člena, če ga je prejelo, preden je odločilo o pravočasno vloženem pravnem sredstvu drugega udeleženca.

Udeleženci v nepravdnem postopku imajo pravico zahtevati, da višje sodišče preizkusi odločbo sodišča prve stopnje in jo razveljavi in vrne prvemu sodišču v novo odločanje ali pa da izpodbijano odločbo samo spremeni in drugače odloči – gre za pravico do prav­nega sredstva. O pravnem sredstvu odloča višje sodišče, ki odloča v senatu.

Udeleženec vloži pravno sredstvo, če je odločba njemu v škodo in če misli, da ni pravilna. Odločba je nepravilna, če v njej določena pravna posledica ne izvira iz ugotovljenega dejanskega in pravnega stanja, kakršnega je sodišče obravnavalo. V takem primeru je sodišče zmotno ali nepopolno ugotovilo dejansko stanje ali pa ni prav uporabilo pravnih predpisov. Odločba je lahko tudi izpodbojna, če je sodišče v toku postopka prekršilo ta pravila. Če je odločba nastala ob hudih kršitvah procesa, je izpodbojna. Če se odločba ni izpodbijala, je veljavna, vse dotlej dokler ne bo z drugim aktom državnega organa razveljavljena. Tudi ta ukrep mora nastati v predpisanem postopku. Da bi bila sodna odločba nična, je redek primer, ničnost pogosto ustreza interesu pravnega prometa. Večinsko mnenje je, da je odločba nična, če se je ne da uresničiti (realizirati), nesmiselno bi bilo priznavati pravno veljavo aktu, ki se ga ne more realizirati.

V zvezi s procesnimi kršitvami bi bila najpogostejša, če bi bilo sodišče nepravilno sestavljeno, v takem primeru se odločba izpodbija (ni nična). V pravdnem postopku je napačna sestava sodišča absolutna kršitev pravdnega postopka. Če postane odločba, ki jo je sprejelo nepravilno sestavljeno sodišče, pravnomočna, je napaka s tem odpravljena. Obnovo postopka zaradi napačne sestave sodišča ni mogoče predlagati (349. člen ZPP). PREBERI CEL ČLANEK

Categories : Nasveti Tags : , , , , ,

Zastaranje

(0) Komentarjev

Z zastaranjem obveznosti glavnega dolžnika zastara tudi obveznost poroka.

Če je rok za zastaranje obveznosti glavnega dolžnika daljši od dveh let, zastara obveznostporoka po dveh letih od zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, razen če porok odgovarja solidarno z dolžnikom.

Pretrganje zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku učinkuje nasproti poroku le, če je bilo zastaranje pretrgano zaradi kakšnega upnikovega dejanja pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, opravljenega, da se ugotovi, zavaruje ali izterja terjatev zoper glavnega dolžnika. Zadržanje zastaranja obveznosti glavnega dolžnika nima učinka nasproti poroku.

Categories : Ostalo Tags : , , , , ,