Po določbi 16. člena ZZZDR so trije pogoji za sklenitev zakonske zveze:
- da sklepata zvezo osebi različnih spolov;
- da izjavita svoje soglasje, da želita skleniti zakonsko zvezo;
- da izjavita to pred pristojnim organom in na način, ki ga določa zakon.
Četudi ima sklenitev zakonske zveze napako, ni nujno, da sodišče pritrdi zahtevku za razveljavitev, saj zakonska zveza lahko v nekem smislu konvalidira. Tako lahko odpade razlog za razveljavitev (npr. ni več prejšnje zakonske zveze; mladoletnik je postal polnoleten; dobljeno je dovoljenje za sklenitev zakona med bratranci, dosežen je spregled mladoletnosti ipd.).
Poznamo relativno in absolutno neveljavno zakonsko zvezo.
Pri relativno neveljavnem zakonu je upravičen tožiti eden ali drugi zakonec, če se zahteva razveljavitev zaradi hujše duševne prizadetosti oziroma nerazsodnosti ob sklenitvi zakona, vendar šele potem, ko je to stanje prenehalo (tretji odstavek 36. člena ZZZDR); en zakonec, če je razveljavitveni razlog prisila ali zmota, in sicer zakonec, ki je bil prisiljen ali v zmoti sklenil zakonsko zvezo; starši oziroma skrbnik če gre za razveljavitev zveze mladoletnika (40. čl. ZZZDR).
Pri absolutno neveljavni zakonski zvezi je krog upravičencev širši, poleg zakoncev še osebe, ki imajo neposredno korist od tega (npr. dediči umrlega zakonca zato, da bi drugi zakonec zgubil dedno pravico). Te osebe imajo pravico tožiti na razveljavitev, če kot vzrok navajajo:
– da je bil zakonec ob sklenitvi zakona težje prizadet ali nerazsoden, in to v času zahteve še traja (prvi odstavek 36. člena v zvezi z 19. členom ZZZDR);
– da je bil zakonec (ali oba) ob sklenitvi zakona že oziroma še poročen (prvi odstavek 36. člena v zvezi z 20. členom ZZZDR);
– da sta zakonca sorodnika v ravni črti ali v stranski do vštetega četrtega kolena (prvi odstavek 36. člena v zvezi z 21. členom ZZZDR);
– da zakonca nista bila prisotna pri sklenitvi zakona oziroma da ni bil prisoten eden in pooblaščenec drugega (prvi odstavek 36. člena v zvezi s 34. členom ZZZDR);
– da zakonca nista sklenila zakona z namenom skupnega življenja (prvi odstavek 36. člena v zvezi s 35. členom ZZZDR).
Postopek lahko po smrti upravičenca nadaljujejo dediči, če izkažejo interes (41. člen ZZZDR).
Pravne posledice razveljavitve zakonske zveze so iste kot pri razvezi, in sicer glede premoženjskih razmerij med zakoncema, glede preživljanja nepreskrbljenega zakonca, glede vračanja daril med zakoncema in o razmerjih zakoncev do skupnih otrok (43. in 80. člen ZZZDR).
Tožnik ima lahko interes, da se ugotovi, da je toženec ob sklenitvi zakonske zveze vedel za neveljavnost zakonske zveze (prvi odstavek 42. člena ZZZDR), torej je ravnal krivdno, in ga v zvezi s tem lahko doletijo posebne pravne posledice, zgubi dedno pravico.