blogger web statistics
Pritožba na davčno izvršbo

Pritožba na davčno izvršbo

ZDDPO v 125. členu navaja, da davčni organ postopa v skladu s tem delom zakona tudi, kadar na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. Prav tako je davčni organ dolžan uporabiti tista sredstva davčne izvršbe, ki so glede na okoliščine primera sorazmerna znesku davka, ki ga je treba izterjati. Pri izvajanju davčne izvršbe je davčni organ dolžan upoštevati osebno dostojanstvo dolžnika in poskrbeti, da je izvršba za dolžnika čim manj neugodna.

Če davek ni plačan v rokih, predpisanih s tem zakonom za posamezne vrste davkov, ali v rokih, predpisanih z zakonom o obdavčenju, davčni organ začne davčno izvršbo. Davčni organ začne davčno izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi.

Pred začetkom davčne izvršbe davčni organ obvesti dolžnika o znesku zapadlega oziroma zapadlih neplačanih davkov in ga opozori, naj davek plača, sicer bo začet postopek davčne izvršbe. Če davčni organ dolžnika obvesti po telefonu, naredi o tem uradni zaznamek.

Ne glede na prejšnji odstavek davčni organ ne obvesti dolžnika o znesku zapadle oziroma zapadlih neplačanih denarnih nedavčnih obveznosti, ki se izterjujejo po tem zakonu, če bi dolžnik z odhodom zaradi prebivanja v tujini onemogočil ali preprečil izvršitev oziroma če iz okoliščin primera izhaja, da je treba sklep o izvršbi izdati takoj.

Če je plačilo davka zavarovano, se obvestilo pošlje tudi osebi, ki je izdala instrument zavarovanja.

Če dolžnik ne plača zapadlega davka tudi na podlagi obvestila iz prvega odstavka tega člena, davčni organ začne zoper dolžnika davčno izvršbo.

Za izdajo sklepa o izvršbi je pristojen davčni organ, ki je na prvi stopnji izdal odločbo o odmeri davka ali sklep, s katerim se nalaga plačilo denarnih obveznosti.

Če gre za izvršbo na podlagi obračuna davka, obveznosti iz 125. člena ZDDPO ali dopolnitev oziroma nadomestitev sklepa oziroma akta instrumenta, ki dovoljuje davčno izvršbo iz 223. člena tega zakona, je za izdajo sklepa o izvršbi pristojen davčni organ, pri katerem je dolžnik vpisan v ustrezen register.

Če dolžnik ni vpisan v ustrezen register, je za izdajo sklepa o izvršbi pristojen tisti davčni organ, na območju katerega je nastala obveznost plačila davka.

Če davčnega organa, ki je pristojen za izdajo sklepa o izvršbi, ni mogoče določiti na podlagi drugega ali tretjega odstavka tega člena, določi organ, ki izda sklep o izvršbi,

Generalni davčni urad oziroma Generalni carinski urad.

142. člen ZDDPO govori o pritožbi zoper sklep o izvršbi.

Zoper sklep o izvršbi je dovoljena pritožba, če s tem zakonom (ZDDPO) ni drugače določeno.

Pritožbo se vloži v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi pri davčnem organu, ki je izdal sklep o izvršbi.

Pritožba ne zadrži začetka davčne izvršbe.

Ne glede na tretji odstavek tega člena davčni organ do odločitve o pritožbi zadrži začetek davčne izvršbe, če oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi. Za čas, ko je zavezancu za davek odložena izvršba, se zaračunajo obresti po slovenski medbančni obrestni meri za ročnost glede na čas, za katerega je bil odobren odlog davčne izvršbe, ki velja na dan izdaje sklepa. S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni možno izpodbijati samega izvršilnega naslova.

V 143. členu ZDDPO navaja postopke kadar ugovarja tretji zoper sklep o izvršbi

Kdor izkaže za verjetno, da ima na predmetu davčne izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi pri davčnem organu, ki je izdal sklep o izvršbi. Ugovor se lahko vloži do konca davčne izvršbe.

Ugovor zadrži davčno izvršbo.

Davčni organ odloči o ugovoru s sklepom.

Kategorija : Pritožbe Tagi : , ,

Komentarji

No comments yet.


Leave a comment

(required)

(required)