Kaj je prekarno delo?
Prekarno delo ni dolgotrajno, ne predstavlja stabilne oblike zaposlitve, zaslužek od prekarnega dela pa ne zagotavlja dostojnega preživetja. Status prekarnega delavca bi lahko pripisali vsem, ki so se znašli nekje med brezposelnostjo in pogodbo za nedoločen čas, čeprav imajo tudi slednje vedno več lastnosti prekarnega dela. Med drugim gre za osebe, ki opravljajo delo na podlagi civilnih pogodb (avtorske pogodbe, podjemno delo), delajo na črno, s skrajšanim delovnim časom, opravljajo študentsko delo, agencijsko delo ali so samozaposlene (s.p.). Niso pa vse naštete pravne oblike dela nujno prekarne, saj nekaterim omogočajo dostojno življenje. Problematika prekarnega dela je predvsem v tem, da prekarni delavci niso deležni delovnopravnega varstva, kot ga imajo delavci s pogodbo o zaposlitvi, prav tako niso deležni enake mere socialne varnosti.
Prekarnosti pa ne smemo enačiti s pravnimi oblikami dela, saj gre v resnici za nov način življenja. Neoliberalna ekonomska paradigma je na trg delovne sile vpeljala t. i. fleksibilizacijo in na ta način prenesla tveganja poslovanja na pleča delavcev. V vsakdan delavca je prinesla nestalen urnik dela, preobremenjenost, nepredvidljive prihodke in kraj dela, lažje odpuščanje, prisilno vseživljenjsko učenje in oteženo sindikalno organiziranje. Tak način dela in življenja praktično onemogoča dolgoročno načrtovanje prihodnosti, to pa povzroča prekarnim delavcem hude materialne, zdravstvene in identitetne težave.