Predlog za ustanovitev oziroma dovolitev nujne (zasilne) poti

Sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno obdelavo ali uporabo potrebne potne zveze z javnim potnim omrežjem ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški.

Postopek za dovolitev nujne poti se uvede na predlog lastnika zemljišča.

Predlog mora vsebovati:

  • zemljiškoknjižne podatke o zemljišču, ki pot potrebuje in o zemljiščih, po katerih poteka oziroma bi lahko potekala pot;
  • vrsto dejanske rabe zemljišč;
  • priimek in ime ter prebivališče lastnikov;
  • predlog načina uporabe nujne poti.

Sodišče dovoli nujno pot, če se z njo ne omogoča ali znatno ne ovira izkoriščanje ali uporaba zemljišča, po katerem naj bi nujna pot potekala. Pri odločanju o vrsti, obsegu in poteku nujne poti sodišče upošteva potrebe zemljišča, ki pot potrebuje. Pri tem je potrebno upoštevati, da se tuje zemljišče čim manj obremeni.

O njuni poti odloči sodišče s sklepom.

Pravica, zahtevati ustanovitev nujne poti ali pa razširitev že obstoječe, ne zastara. Ustanovitev ali razširitev nujne poti se lahko zahteva vedno, kadar se za to pokaže gospodarska potreba oziroma kadar to zahtevajo potrebe rednega gospodarjenja in uporabe nepremičnin. Redno gospodarjenje pomeni smotrno gospodarjenje na nepremičninah in njihovo izkoriščanje glede njihove naravne lastnosti.

Nujna pot se ustanovi šele s pravnomočno odločbo pristojnega državnega organa. Čeprav je že prej obstajala gospodarska potreba po ustanovitvi nujne poti, se nujna pot lahko ustanovi le na ta način. Ne gre za ustanovitev nujne poti, če npr. stranki skleneta pogodbo o ustanovitvi nujne poti ali pa če gre za njeno priposestvovanje – v tem primeru gre za služnostno pravico poti v smislu 51. člena ZTLR.

Tako kot lahko lastnik nepremičnine, ki nima potne zveze z javno potjo, zahteva ustanovitev nujne poti, lahko tudi lastnik nepremičnine, prek katere nujna pot poteka, zahteva, da se neprimerna nujna pot premesti drugam, ali pa, da se nepotrebna nujna pot odpravi.

Mejo med sosednjima nepremičninama je mogoče popraviti ali obnoviti samo, če so meje sporne in se jih ne more več razpoznati. Če gre za nepremičnino, ki je v solastnini, se ureditev meje lahko predlaga šele po delitvi solastne nepremičnine.

Če v postopku za ureditev meje nasprotni udeleženec zatrjuje, da ima sporno mejno površino v posesti že več kot dvajset let, se sklicuje na pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, in s tem predlaga, da se uredi meja na podlagi močnejše pravice, ne pa na podlagi zadnje mirne posesti.

Ko obravnava predlog za ureditev meje, mora sodišče najprej presoditi, ali gre za predlog, s katerim se zahteva obnovitev oziroma poprava meje, ali pa morda vloženi predlog za ureditev meje v resnici predstavlja lastninski zahtevek na izročitev določenega dela zemljišča ali celotnega zemljišča. Če gre za lastninski zahtevek, se nepravdni postopek za ureditev meje ustavi, predlagatelja pa napoti, da zatrjevano stvarno pravico uveljavi v pravdnem postopku.

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.