S predznambo se doseže ali izkaže pridobitev, prenehanje ali omejitev pravice, le da se od vknjižbe razlikuje po tem, da učinkuje pod pogojem, da se predznamba opraviči (odložni pogoj). Če se pogoj izpolni, učinkuje predznamba kot vknjižba že od trenutka vložitve predloga za predznambo. Predznamovane stvarne pravice, ki se pridobijo oziroma prenehajo z vknjižbo v zemljiški knjigi, se štejejo za nastale oziroma prenehajo že s trenutkom vložitve predloga za predznambo, če se izpolni odložni pogoj, če se torej predznamba opraviči.
Predznamba varuje vrstni red vknjižbe predznamovanih pravic.
Predznamba ni ovira za nadaljnje vpise glede vknjižene pravice.
Predznamba se dovoli na podlagi naslednjih listin:
- nepravnomočnih sodnih in upravnih odločb, s katerimi se odloča o pridobitvi, prenosu ali prenehanju pravice;
- sodnih odločb, s katerimi se predznamba dovoljuje kot zavarovanje po določbah zakona o izvršilnem postopku;
- sodne odločbe o položitvi dolgovanega zneska, če je pri sodišču položen dolg, zavarovan s pogodbeno zastavno pravico, ki ga po določbah obligacijskega prava ni mogoče plačati upniku;
- zasebne listine, na kateri ni overjen podpis osebe, ki mora biti po ZZK overjen;
- v drugih primerih, ki jih določa zakon.