blogger web statistics
Predlog za obnovitev in popravo meje

Predlog za obnovitev in popravo meje

Postopek za ureditev mej se začne na predlog, ki mora vsebovati:

  • zemljiškoknjižne podatke o zemljiščih, med katerimi je meja sporna;
  • ime in priimek ter prebivališče lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč, med katerimi je meja sporna;
  • razloge, zaradi katerih se predlaga ureditev meje v sodnem postopku.

Meja je skupna črta, ki loči sosednje zemljiške parcele različnih lastnikov (posestnikov). Ureditev meje (“renovatio limitum”) je tako poseben nepravdni postopek za ureditev meje v primerih, ko so mejniki (“mejna znamenja”) med dvema parcelama odstranjeni ali uničeni, tako da meja ni več razpoznavna, ali pa je sporna (določitev meje, poprava meje), ali če so ti znaki (naprave, znamenja) tako poškodovani, da mejni znaki, ki so še vidni, čez čas ugasnejo (s tem pa tudi meja), postanejo nerazpoznavni, nejasni itd. (obnavljanje meje, obnova meje).

V postopku za ureditev meje sodišče opravi narok na kraju samem, na katerega povabi poleg udeležencev izvedenca geodetske stroke in po potrebi tudi priče. Na naroku na kraju samem se napravi skica, iz katere mora biti razviden sporni prostor ter meja, ki jo je sodišče določilo na kraju samem oziroma o kateri je bila sklenjena poravnava. Skica je sestavni del zapisnika o naroku.

V sodnem nepravdnem postopku se meja uredi na tri načine:

  • v prvi vrsti na podlagi močnejše pravice;
  • subsidiarno po zadnji mirni posesti;
  • če se zadnja mirna posest ne da ugotoviti, uredi sodišče mejo tako, da razdeli sporni prostor med udeležence postopka po pravični oceni.

Kateri način bo sodišče lahko uporabilo, je odvisno tako od narave zemljišč, pa tudi od vrednosti spornega mejnega prostora.

V postopku zaradi ugotovitve močnejše pravice mora tisti, ki se na močnejšo pravico sklicuje, zahtevati ugotovitev lastninske pravice ali pravice uporabe na delu sosednjega zemljišča in izročitev tega dela njemu. Z ugotovitvijo lastninske pravice oziroma pravice uporabe na delu tujega zemljišča in izročitvijo tega dela upravičenec doseže tudi prestavitev meje. Če sodišče zahtevku ugodi, se dotlej sporni del priključi zemljišču v lasti oziroma uporabi tistega, ki je uveljavljal močnejšo pravico. Sklepčnost je pojem materialnega prava. Sodišče razsodi po tožbenem zahtevku samo, če iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, izhaja tista pravna posledica, ki jo tožnik zatrjuje v zahtevku. Če je odgovor pritrdilen, je tožba sklepčna. Če tožba ni sklepčna, mora sodišče tožbeni zahtevek s sodbo zavrniti.

Kategorija : Ostalo Tagi : , ,

Komentarji

No comments yet.


Leave a comment

(required)

(required)