V primeru, da želi dolžnik svojo obveznost zavarovati z nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo se uporablja podoben postopek, kot je opisan zgoraj. Postopek je enak v delu, ki se nanaša na pogodbeno zavezo posojilojemalca in postopek v notarski pisarni. Tudi v tem primeru je upnik pooblaščen vložiti izvršilni predlog. Vendar pa je povsem jasno, da ima postopek posebnosti, saj v tem primeru posojilojemalec nima zemljiškoknjižnega izpiska, ker za tak vpis niso izpolnjeni pogoji. Do takšne situacije pride pogosto predvsem v primeru stanovanj ali poslovnih prostorov v večstanovanjskih zgradbah, kjer še niso začeli urejati vpisa v zemljiško knjigo ali pa tak vpis zaradi novogradnje še ni možen.
Ker mora posojilojemalec upniku nekako izkazati svojo lastninsko pravico na nepremičnini, nima pa zemljiškoknjižnega izpiska, to stori s predložitvijo originalnega izvoda prodajne pogodbe. Pogodba mora biti sposobna vpisa v zemljiško knjigo (vpis v ZK bi bil torej možen, vendar zaradi zunanjih vzrokov še ni bil opravljen), kar pomeni, da mora biti na njej žig davčne uprave, iz katere je razvidno plačilo davka na promet nepremičnin, podpis prodajalca pa mora biti notarsko overjen. Smiselno enako velja tudi za darilno pogodbo, pri čemer mora biti podpis daritelja notarsko overjen. Banka pogodbo pregleda, predvsem v delu, ki se nanaša na predmet (stanovanje ali poslovni prostor) in identiteto lastnika.
Tudi tu je seveda nujen podpis kreditne pogodbe, temu pa sledi sklepanje pogodbe o zavarovanju terjatve (v obliki notarskega zapisa se sklene pred notarjem). Omenjena pogodba mora vsebovati sporazum strank o obstoju terjatve, času njene dospelosti ter njuno soglasje, da se terjatve ne zavaruje z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini, ker le-to ni možno, pač pa z opravo popisa in rubeža nepremičnine. To pomeni, da sodni izvršitelj povabi vse stranke, da si skupaj z njim ogledajo zastavljeno nepremičnino.
Namen te določbe je, da se predmet zavarovanja – stanovanje ali poslovni prostor, v izogib kasnejšim nesporazumom, v naravi zelo
natančno določi. Iz prodajnih pogodb včasih ni razvidna lega prostora, številka prostora, pripadajoči prostori, dostop, zato je popis nepremičnine v korist obeh pogodbenih strank. Po popisu in rubežu, ki posojilojemalcu oziroma lastniku kot zastavitelju, prepoveduje razpolaganje z zastavljeno nepremičnino (brez soglasja banke), se na prodajni pogodbi s posebno sodno nalepko zaznamuje zastavna pravica. Takšna pogodba je sklenjena v obliki notarskega zapisa in tak zapis je neposredno izvršljiv. Pogodba se nato izroči upniku, v tem primeru banki, ki jo hrani med celotnim posojilnim razmerjem. V primeru, da posojilojemalec (hipotekarni dolžnik) ne odplača kredita, upnik pogodbo o zavarovanju terjatve predloži sodišču skupaj z izvršilnim predlogom in sodišče izvrši zavarovanje tako, da nepremičnino proda, iz kupnine pa poplača hipotekarnega upnika.