Pobot je medsebojni obračun vzajemnih obligacij. Obračuna se zahtevek oziroma dolg iz ene obligacije z zahtevkom oziroma dolgom druge obligacije. Vzajemne obligacije so tiste, kjer so v igri isti subjekti, toda v različnih vlogah. V eni obligaciji je ena oseba dolžnik, v drugi pa ta ista oseba upnik.
Ni potrebno, da obe obligaciji izhajata iz istega izvora, da imata isti temelj, da so nastale istočasno in da bi bile po vrednosti enake. Namen pobota je poenostavitev postopka izpolnitve dveh vzajemnih obligacij, izognemo se dvojnemu plačevanju. Popoln pobot je, kadar sta vzajemni obligaciji isti (enake vrednosti). Delna kompenzacija je, kadar je obveznosti iz enega razmerja večja, preneha le obligacija, ki je manjša. Kompenzacija lahko nastane na podlagi zakona ali pogodbe. Zakonska kompenzacija je tista, ki nastane po volji samega zakona, brez intervencije subjektov – čim se srečata dve vzajemni obligaciji določenih lastnosti, ne morejo subjekti nasprotovati avtomatičnemu pobotanju. Pobot je možen, če ne obstoje zakonske ovire.
Vzajemni obligaciji morata biti istorodni (npr. izplačilo denarja). Nadalje morata biti obligaciji dospeli – nastopil je rok izpolnitve. Pogoji, da se izpolnitev da doseči s prisilo, in končno, da morajo biti terjatve likvidne (nesporne), se v našem pravnem redu ne poudarjajo.