Z obliko pogodbe se razume oblika soglasne izjave volje sopogodbenikov – oblika, v kateri so pogodbeniki izrazili voljo. Če so pogodbeniki dolžni izjaviti voljo v pisni obliki, se šteje pogodba za formalno. Sklepanje pogodbe v posebni obliki je lahko določeno v zakonu (zakonska oblika). Če so pogodbeniki svobodni glede izražanja volje (lahko ustno, pisno, s konkludentnimi ravnanji), gre za neformalno sklepanje pogodbe. Zakon določa pismenost za pogodbe, ki so trajnejše, s kompleksno vsebino in so pomembne. S pismenimi pogodbami se doseže lažje dokazovanje v primeru spora.
Določena oblika pri sklepanju pogodbe (najpogosteje pismena, sklenjena pred notarjem ipd.) je lahko bistveni element pogodbe (forma ad solemnitatem), če jo predpisuje zakon, ima kršitev tega pravila za posledico neveljavnost posla. Večinoma je pismena pogodba delana z namenom lažjega dokazovanja (forma ad probationem). Pismena pogodba je potrebna tudi zaradi vpisa v javne registre (pogodba o nepremičnini, glede avtomobila ipd.). Pri nekaterih pogodbah se poleg pismenosti zahteva tudi vpis v javni register, lahko tudi izročitev stvari. Pred notarjem se sklepajo zlasti naslednje pogodbe: o ustanovitvi, spremembi ali dopolnitvi pogodbe o ustanovitvi gospodarske družbe; o premoženjskih razmerjih med zakoncema; o razpolaganju s premoženjem oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost; o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja, pogodbe o dosmrtnem preživljanju in odpovedi o neuvedenem dedovanju; darilne pogodbe in darilne pogodbe za primer smrti; kupne pogodbe s pridržkom lastninske pravice, drugi primeri, če tako določa zakon. Kršitev tega pravila ima za posledico neveljavnost posla (47. člen zakona o notariatu).