Pogodba

je pravni posel, s katerim se ustanovijo pravice in obveznosti med strankama. Tisti, ki se s pogodbo zaveže nekaj storiti, dati, opustiti je dolžnik, stranka, ki je upravičena to zahtevati, je upnik.

Pogodba

je lahko dvostransko obvezna, to pomeni, da pogodbe zavezuje obe stranki (primer: prodajna pogodba – ena stranka je dolžna prenesti lastninsko pravico na stvari, druga plačati kupnino) Enostransko obvezna pogodba zavezuje le eno stranko (primer: darilna pogodba – darovalec je zavezan, da izroči darilo, obdarjenec je obveznosti prost).

Poslovna sposobnost je sposobnost veljavno sklepati pravne posle. Pridobi se z 18. letom, izjemoma lahko tudi prej (sklenitev zakonske zveze ali starševstvo). Poslovna sposobnost se lahko tudi odvzame. Delno poslovno sposobne osebe (15 – 18 let) so pri sklepanju pogodb omenjene, saj pri pomembnejših potrebujejo soglasje zakonitega zastopnika.
Notarski zapis je zapis pogodbe, ki jo sestavi notar, jo pred strankami prebere in opozori na pravne posledice sklenitve pogodbe, nato pa jo stranke pred njim podpišejo.

Notarska overitev pomeni potrditev notarja, da je določena oseba, ki se je izkazala z osebnim dokumentom, določeno listino (pogodbo) pred njim lastnoročno podpisala ali pa že obstoječ podpis na listini priznala za svoj lastnoročni podpis.
Ponudbe nastane, ko je določeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine te pogodbe, tako da bi se s sprejemom ponudbe pogodba lahko sklenila.

Predpogodba je pogodba, s katero se stranki zavežeta, da bo pozneje sklenjena glavna pogodba.

Ničnost pogodbe.

Pogodba

je nična, če nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom (razen, če je določeno kako drugače). Posledica ničnosti je neveljavnost pogodbe in preprečitev učinkovanja obveznosti in pravic, ki so bile v njej določene. Pri ničnosti pride do učinka, kot da pogodba sploh ne bi bila sklenjena.