Nujna pot

Slovenska zakonodaja definira nujno pot kot stvarno služnost. Nujne poti se ustanavljajo zaradi pomanjkanja potnih zvez med posameznimi nepremičninami in javnim potnim omrežjem. Kakor pri služnostih tudi pri nujnih poteh obstajata dve nepremičnini, in sicer gospodujoče zemljišče in služeče zemljišče. Za ustanovitev nujne poti morajo biti izpolnjene osnovne predpostavke, in sicer:

  • da nepremičnina nima potne zveze z javnim potnim omrežjem, kar pomeni, da potrebna, oz. potrebna povezava med nepremičnino in javno potjo, ne obstaja. To lahko pomeni, da poti sploh ni, ali pa, da pot je, vendar je neprimerna za redno gospodarjenje in uporabo gospodujoče nepremičnine;
  • da se z nujno potjo ne o­nemogoča ali znatno ovira izkoriščanje ali uporaba zemljišča, po katerem naj bi nujna pot tekla;
  • da z ustanovitvijo nujne poti nastane za gospodujoče zemljišče večja korist, kot pa znaša škoda, ki zaradi ustanovitve nujne poti nastane na obremenjeni nepremičnini.

Temeljno načelo je, da se morajo nujne poti izvrševati pošteno, kar pomeni, da se morajo izvrševati tako, da je škoda, ki nastaja za obremenjene nepremičnine čim manjša. Pri vsaki ustanovitvi nujne poti si tako stojita nasproti dva interesa – interes lastnika nepremičnine, ki nima potne zveze z javnim omrežjem, in interes lastnika nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala. Sodišče bo v postopku uskladilo ta dva nasprotujoča interesa, vendar bo določilo obseg, vrsto in smer nujne poti šele po oceni vseh okoliščin posameznega primera. Nujno pot je treba ustanoviti na tistem mestu in na tak način, da bodo prizadete nepremičnine čim manj obremenjene in njihovi lastniki čim manj moteni. Omeniti je treba, da ni nujno, da se nujna pot vedno ustanovi po najkrajši možni poti, če ta najkrajša pot za zemljišča ni najugodnejša, ali najcenejša. Upoštevati je treba konfiguracijo tal in kulturo zemljišča.

Nujna pot se ne ustanovi brezplačno, ampak mora upravičenec do nujne poti plačati zavezancu (lastniku nepremičnine, preko katere bo potekala nujna pot) ustrezno denarno nadomestilo. Pri določanju denarnega nadomestila oz. odškodnine je treba upoštevati višino škode, ki bo nastala nepremičnini zaradi same ustanovitve nujne poti ter zmanjšano vrednost obremenjene nepremičnine.

Postopek za dovolitev nujne poti se uvede na predlog lastnika zemljišča oz. imetnika pravice uporabe na zemljišču, ki nujno pot potrebuje. Predlog za dovolitev nujne poti mora vsebovati:

  • podatke o zemljišču, ki pot potrebuje;
  • podatke o zemljišču, po katerem naj bi nujna pot potekala;
  • vrsto dejanske rabe zemljišč;
  • priimek in ime ter prebivališče lastnikov vseh vpletenih nepremičnin;
  • predlog načina uporabe nujne poti.

Predlog za dovolitev nujne poti se vloži na okrožno sodišče na območju katerega leži nepremičnina, za katero se zahteva nujna pot.

V samem postopku sodišče opravi narok. To pomeni, da povabi vse udeležence postopka in druge osebe, ki lahko dajo potreben podatke na sodišče in jim omogoči predstaviti svoje stališče glede nujne poti. Po izvedenem postopku (naroku) sodišče s sklepom določi nujno pot. V sklepu je določen potek nujne poti, način njene uporabe in višina denarnega nadomestila.

Zoper sklep je možno vložiti pritožbo v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa. O pritožbi odloča okrožno sodišče, ki lahko prejšnji sklep spremeni, ga razveljavi ali pa pritožbo zavrne. S tem je postopek končan.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.