Med izjemami bodo tisti, ki si ne morejo urediti internetne povezave.
Od 1. januarja 2016 bodo davčne blagajne obvezne za vse, ki prodajajo blago in storitve za gotovino. Izjema bodo tisti, ki ne morejo imeti internetne povezave, izhaja iz akcijskega načrta za uvedbo davčnih blagajn, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance.
- Kdaj bodo davčne blagajne obvezne. Uporaba davčnih blagajn, torej blagajn, ki bodo izmenjevale podatke v realnem času s finančno upravo (Furs), bo obvezna od 1. januarja 2016. Ministrstvo za finance (MF) ima do konca februarja čas, da pripravi predlog zakona in pravilnika o davčnih blagajnah; zakon bo predvidoma veljal od 1. junija letos. Rok za sprejetje pravilnika, ki bo določal tehnične zahteve programske opreme, je 1. julij 2015.
- Kdo bo moral imeti davčno blagajno. Davčno blagajno bo treba imeti povsod, kjer je mogoče blago ali storitve plačevati z gotovino, torej z bankovci, kovanci ali bančnimi karticami, a le, če ste zavezanec za izdajanje računov. Denimo, tudi odvetnik, pri katerem je mogoče plačilo z gotovino, bo moral imeti davčno blagajno. Če vam po zakonu ni treba izdajati računov, davčne blagajne ne potrebujete. To velja recimo za kmete, gozdarje in čebelarje, ki prodajajo svoje izdelke iz osnovne kmetijske (gozdarske, čebelarske) dejavnosti. Za te izdelke namreč že zdaj ni treba izdajati računov. Torej če ste registrirani kmet in prodajate peso, računa ni treba izdati. Če prodajate sok iz pese, morate imeti posel zabeležen, izdajati morate račune.
- Kdo bo izjema. Cilj je, da bi bilo čim manj izjem, te bodo jasno določene. Izjeme bodo tisti, ki nimajo možnosti dostopa do interneta, pojasnjujejo na finančnem ministrstvu. Torej, če izdate denimo le tri račune na leto (in poslujete z gotovino), boste, sodeč po zdaj objavljenem akcijskem načrtu, morali imeti davčno blagajno – ki vas bo lahko stala več sto evrov.
- Kako bodo ugotavljali izjeme. Prav določitev postopka pridobivanja potrdil o nezmožnosti dostopa do interneta je eno od tveganj, ki bi po mnenju ministrstva lahko povzročilo zamudo pri uvedbi sistema davčnih blagajn. Poleg tega dejavnika navajajo še možnost velikega obsega izjem, pa pritiske proizvajalcev programske in strojne opreme ter tudi težave pri dobavi strojne in programske opreme za Furs. Uvedba davčnih blagajn bo nesmiseln strošek, država bi morala zagotoviti ta sredstva. Ne verjamem, da bo zaradi tega manj inšpekcij.
- Kaj se bo zgodilo, če ne bo interneta ali elektrike. Ob izpadu internetne povezave ali centralnega informacijskega sistema Fursa bo izdala blagajna račun brez povezovanja na finančno upravo. Račun v tem primeru ne bo vseboval enkratne identifikacijske številke, ampak le zaščitno številko izdajatelja računa. Zavezanci bodo imeli v izjemnih primerih, ko uporaba blagajn ni mogoča (okvara, izpad električne energije…), možnost izdajanja računov z uporabo vezane knjige računov. Izdane račune iz vezane knjige računov bo zavezanec naknadno verificiral na Fursu.
- Kakšni bodo stroški uvedbe davčnih blagajn. Ministrstvo za finance predlaga uvedbo tako imenovanega on-line sistema davčnih blagajn, kar pomeni, da je mogoče uporabljati katerokoli elektronsko napravo za izdajo računa, torej je to lahko tudi navaden osebni računalnik, tablični računalnik ali pametni telefon. Izmenjava bo potekala prek internetne povezave. Zamenjava zdajšnjih blagajn, razen v redkih primerih, ne bo potrebna, saj bo mogoče v blagajniški program dodati program za izmenjavo podatkov z davkarijo. Kot pojasnjujejo na MF, imajo nekateri slovenski proizvajalci v svojih blagajniških programih že vgrajeno možnost izmenjave podatkov, ki jo morajo le še aktivirati. Certificiranje programske in strojne opreme ne bo potrebno. Po oceni Fursa je v Sloveniji okoli 80 tisoč davčnih zavezancev, ki bodo potrebovali davčne blagajne. Strošek njihove vključitve v davčne blagajne pa bo različen, in sicer od nič do okoli 300 evrov, ugotavljajo na MF. Nič stroškov ali le minimalne naj bi imeli tisti, ki pri izdaji računov že uporabljajo računalniške registrske blagajne (in so jih stale od 200 do 500 evrov), torej uporabljajo blagajne, ki ne omogočajo brisanja in spreminjanja računov brez sledi. Torej, ki že uporabljajo osebne računalnike, POS-blagajne, tablične računalnike, prenosne računalnike ali pametne telefone z možnostjo dostopa do interneta. Ti bodo morali programsko opremo nadgraditi. Če imate s ponudnikom podpisano pogodbo o vzdrževanju, vas bo nadgradnja stala od štiri do deset evrov na mesec, pojasnjuje Andrej Mertelj iz Datalaba. Strošek se sicer lahko hitro zviša, če boste želeli še posebna vzdrževanja. Če ustrezne blagajne in tiskalnika še nimate, je strošek nakupa te opreme lahko hitro 500 evrov in več, plus plačilo za program. Na ministrstvu za finance ocenjujejo, da bo strošek za programsko opremo od 200 do 300 evrov oziroma da bo mesečni zakup paketa stal približno 20 evrov, kar vključuje elektronsko napravo s tiskalnikom, blagajniški program in dostop do interneta. Ob tem na MF poudarjajo, da so stroški nakupa davčnih blagajn davčno priznani odhodki. Uvedba davčnih blagajn je dobra novica za ponudnike programske in strojne opreme, saj bodo tudi tisti, ki že imajo registrske blagajne, morali nadgraditi programsko opremo. 200-300 evrov bo po ocenah finančnega ministrstva strošek zavezanca za programsko opremo za eno davčno blagajno. 50-100 milijonov evrov več prihodkov v državni proračun bo zaradi uvedbe davčnih blagajn, ocenjujejo na finančnem ministrstvu.
- Bo res manj utaj? Na Hrvaškem so ob uvedbi davčnih blagajn predvsem od gostincev pobrali več davkov. A je treba poudariti, da Hrvati pred tem niso imeli takšnih obveznih računalniških blagajn, kot jih imamo mi. Torej, vsi, ki poslujejo z gotovino, že od julija 2013 ne smejo imeti blagajn, ki omogočajo brisanje ali spreminjanje računov brez sledi. To je bilo po mnenju nekdanjega ministrstva za finance, ko ga je vodil še Uroš Čufer, tudi dovolj. Kot so takrat zapisali: »V državah, kjer imajo davčne blagajne, ugotavljajo, da zavezanci še vedno uporabljajo blagajne, prek katerih zaračunavajo del prometa, za katerega želijo, da je prikrit. Zavezanci računov ne izdajajo. Podatki o neprijavljenem prometu ostajajo davčnim organom prikriti in jih morajo pridobiti na terenu s klasičnim inšpekcijskim nadzorom.« Torej, kdor hoče goljufati, bo to podobno lahko počel tudi v prihodnje – pač ne bo izdal računa, imel bo vzporedne blagajne in podobno. Zato nekateri podjetniki menijo, da bi bilo tako za njih kot za državo enostavneje, bolje in donosneje, če bi uvedli pavšal, ki bi zajemal več poslovnih subjektov. Zdaj je meja za vstop v pavšalno obdavčitev največ sto tisoč evrov letnega prometa. Koliko več bo pobrala država. Ministrstvo za finance ocenjuje, da bi lahko bili predvideni učinki uvedbe davčnih blagajn od 50 do sto milijonov evrov na leto. Kot pojasnjujejo, gre za zelo grobo oceno.
Vir: finance.si