Delitev skupnega premoženja

Potem, ko so sporazumno ali s sodbo določeni solastninski deleži, pride do delitve skupnega premoženja v naravi.

Tudi v tem primeru se stranki lahko sporazumno (pogodbeno) dogovorita o delitvi – premičnine si enostavno porazdelita, pri nepremičninah pa je potrebno sestaviti listino, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo, zato je potreben notarski zapis.

Če stranki ne dosežeta soglasja, sprožita spor pred nepravdnim sodiščem. Delitev je lahko v naravi, tako, da si stranki delita med seboj predmete ali dele stanovanjske hiše (fizična delitev) ali pa skupno premoženje prodasta in si delita izkupiček (civilna delitev), končno je možno, da en zakonec drugega izplača.

Če je le mogoče, opravi sodišče delitev v naravi. Pri tem upošteva morebitne potrebe posameznega zakonca, tako bo obrtniku dodelilo stvari, ki so potrebne za izvajanje poklica (drugi odstavek 61. člena ZZZDR). Če delitev v naravi ni možna, bo sodišče odločilo o civilni delitvi. Sodišče lahko odloči, da pripada lastnina na premoženju le enemu zakoncu, ta pa je dolžan drugemu izplačati njegov delež v denarju. To bo sodišče odločilo predvsem v primeru, ko je delež drugega zakonca sorazmerno majhen. Če je predmet zaščitena kmetija, se ta ne more deliti glede na pravila Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95), kajti dedič take kmetije je le en sam dedič.