Zakon o dedovanju določa, da lastninsko pravico na nepremičninah pridobijo tudi tujci, in sicer z dedovanjem, pri čemer se vzajemnost domneva, razen če se ne dokaže nasprotno.
Poudariti je potrebno, da v je iz teh ureditev razvidno, da je pridobitev lastninske pravice mogoča samo z nakupom ali z dedovanjem, medtem ko pridobitev z menjavo, darilom, razdružitvijo skupnega premoženja zakoncev ni urejena.
Dedovanje je prehod premoženja umrle osebe na druge osebe in je urejeno z dednim pravom. Poznamo dedovanje po oporoki in po zakonu. Medtem ko so fizične osebe lahko dediči tako po zakonu kot po oporoki, so pravne osebe lahko dediči le po oporoki.
Ločimo tudi vesoljno nasledstvo in posamično nasledstvo. Pri prvem preide premoženje na dediče na podlagi zapustnikove smrti same in poseben akt ni potreben. V tem primeru dediči odgovarjajo za dolgove zapustnika. Druga vrsta pa je posamično nasledstvo, pri katerem preidejo posamezni deli premoženja na osebe, ki niso dediči. V tem primeru ima ta oseba samo terjatev nasproti dediču in zato ne odgovarja za dolgove zapustnika.
Da pride do dedovanja, je potrebno, da:
- zapustnik umre;
- obstaja dedič;
- ima dedič dedni naslov (zakon ali oporoka); – je dedič dedno sposoben;
- obstaja predmet dedovanja.