V dednem postopku je možna pritožba zoper sklep o dedovanju (172. člen Zakona o dedovanju). Zoper sklep sodišča prve stopnje je dovoljena pritožba, če ni z zakonom drugače določeno. Pritožba se vloži v petnajstih dneh od vročitve. Pritožba zadrži izvršitev sklepa, če sodišče ne odloči drugače. Sodišče odloči, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa, zlasti v primerih, če so s sklepom odrejeni ukrepi za zavarovanje zapuščine, pa je nevarnost, da bi se z odložitvijo izvršitev teh ukrepov onemogočila. S pritožbo se lahko izpodbija samo tisti sklep, ki ni postal pravnomočen v roku 15 dni. Formalna pravnomočnost pa vendarle ne veže povsem sodišče in stranke kot je to v pravdnem postopku, saj lahko sodišče upošteva tudi nepravočasno pritožbo. Pritožba je suspenzivna, če sodišče ne odloči drugače, kar bo v primerih, če so s sklepom odrejeni ukrepi za zavarovanje in obstaja nevarnost, da teh ukrepov zaradi zadržanja izvršitve pozneje ne bi bilo več mogoče realizirati (tretji in četrti odstavek 172. člena ZD). Pritožba se vloži pri sodišču, ki je sklep izdalo in ki lahko po pritožbi samo z novim sklepom spremeni svoj prejšnji sklep ali ga prekliče, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep (173. člen ZD). Če sodišče prve stopnje ne spremeni oziroma ne prekliče svojega sklepa, pošlje pritožbo sodišču druge stopnje, ne glede na to, ali je bila pritožba vložena v roku, ki ga določa zakon. Sodišče druge stopnje odloča praviloma samo o pritožbah, ki so bile vložene pravočasno; upošteva pa lahko tudi pritožbo, ki ni bila vložena pravočasno, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep.
Posebnost pritožbe v zapuščinskem postopku je njena deloma remonstrativna narava. Tudi o pritožbi odloča sodišče prve stopnje, ki je sklep izdalo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep. V takem primeru sodišče z novim sklepom spremeni svoj prejšnji sklep in ga tudi prekliče. Če svojega sklepa ne spremeni ali prekliče, mora pritožbo (tudi nepravočasno) s spisom poslati drugostopenjskemu sodišču v odločanje. Samo sme odločati le o pravočasnih pritožbah, drugostopenjsko sodišče la lahko upošteva tudi nepravočasno pritožbo, če niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep. Pritožba je možna iz vseh treh pritožbenih razlogov na podlagi smiselne uporabe 353. člena ZPP.
Drugostopenjsko sodišče lahko zavrže pritožbo kot prepozno, če ugotovi, da bi bile z upoštevanjem prepozne pritožbe prekršene pravice drugih oseb iz tega sklepa. Pritožbi lahko ugodi tako, da izpodbijani sklep spremeni ali pa ga razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Če je pritožba neutemeljena, jo zavrne in potrdi prvostopenjski sklep.