blogger web statistics
Pritožbe Archives - Pogodba | Pogodbe | Vzorci | Pritožbe

Nepravdni postopek

(0) Komentarjev

V nepravdnem postopku lahko udeleženci vlagajo pravna sredstva tudi, če niso sodelovali v postopku na prvi stopnji (glej 30. člen Zakona o nepravdnem postopku). Kdor misli, da je s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko vloži pravno sredstvo tudi, če ni sodeloval v postopku na prvi stopnji. V tem primeru presodi sodišče prve stopnje, ali je podan njegov pravni interes za vložitev pravnega sredstva. Udeleženec vložiti pravno sredstvo v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena. Sodišče upošteva pravno sredstvo udeleženca, čeprav je bilo vloženo po poteku roka iz drugega odstavka tega člena, če ga je prejelo, preden je odločilo o pravočasno vloženem pravnem sredstvu drugega udeleženca.

Udeleženci v nepravdnem postopku imajo pravico zahtevati, da višje sodišče preizkusi odločbo sodišča prve stopnje in jo razveljavi in vrne prvemu sodišču v novo odločanje ali pa da izpodbijano odločbo samo spremeni in drugače odloči – gre za pravico do prav­nega sredstva. O pravnem sredstvu odloča višje sodišče, ki odloča v senatu.

Udeleženec vloži pravno sredstvo, če je odločba njemu v škodo in če misli, da ni pravilna. Odločba je nepravilna, če v njej določena pravna posledica ne izvira iz ugotovljenega dejanskega in pravnega stanja, kakršnega je sodišče obravnavalo. V takem primeru je sodišče zmotno ali nepopolno ugotovilo dejansko stanje ali pa ni prav uporabilo pravnih predpisov. Odločba je lahko tudi izpodbojna, če je sodišče v toku postopka prekršilo ta pravila. Če je odločba nastala ob hudih kršitvah procesa, je izpodbojna. Če se odločba ni izpodbijala, je veljavna, vse dotlej dokler ne bo z drugim aktom državnega organa razveljavljena. Tudi ta ukrep mora nastati v predpisanem postopku. Da bi bila sodna odločba nična, je redek primer, ničnost pogosto ustreza interesu pravnega prometa. Večinsko mnenje je, da je odločba nična, če se je ne da uresničiti (realizirati), nesmiselno bi bilo priznavati pravno veljavo aktu, ki se ga ne more realizirati.

V zvezi s procesnimi kršitvami bi bila najpogostejša, če bi bilo sodišče nepravilno sestavljeno, v takem primeru se odločba izpodbija (ni nična). V pravdnem postopku je napačna sestava sodišča absolutna kršitev pravdnega postopka. Če postane odločba, ki jo je sprejelo nepravilno sestavljeno sodišče, pravnomočna, je napaka s tem odpravljena. Obnovo postopka zaradi napačne sestave sodišča ni mogoče predlagati (349. člen ZPP). PREBERI CEL ČLANEK

Categories : Nasveti Tags : , , , , ,

Vzorec – Pritožba zoper sklep – motenje posesti

(0) Komentarjev

Pritožnik:……………………

Sodišče:………………………

PRITOŽBA TOŽENE STRANKE ZOPER SKLEP SODIŠČA V………………

opr. št…………… z dne……………

Z izpodbijanim sklepom je sodišče v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku in ugotovilo, da je toženec motil tožnika v zadnjem stanju mirne posesti in je tožencu prepovedano nadaljnje motenje posesti in določena vrnitev odvzete posesti ter tožencu naložena povrnitev pravnih stroškov tožniku.

Takšno odločitev izpodbijam v celoti. Pritožbo vlagam iz vseh pritožbenih razlogov.

Bistveno kršitev določb pravdnega postopka zatrjujem s tem, ker je sodišče z ogledom ugotovilo, da se sporne nepremičnine nahajajo južno od dvorišča toženca, kakor to sodišče pravilno navaja v razlogih izpodbijanega sklepa, vendar pa v izreku izpodbija-nega sklepa navaja, da se sporne nepremičnine nahajajo zahodno od dvorišča toženca. Glede na navedeno torej obstaja neskladje med izrekom in obrazložitvijo izpodbijanega sklepa, zaradi česar sklepa ni mogoče preizkusiti. S tem je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člen ZPP.

Tudi dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno. Toženec je že med prvostopenjskim postopkom predlagal, da se izvede dokaz

z zaslišanjem priče ………….  in …………….  Sodišče je zavrnilo

izvajanje teh dokazov, čeprav sem pojasnil, da naj bi se te priče zaslišale v zvezi z odločilnimi in spornimi okoliščinami, kar izhaja iz predloga toženca z dne ……………  Toženec zato vztraja pri svojem predlogu za izvedbo teh dokazov.

Prvostopenjsko sodišče je tudi napačno uporabilo določbo

…………….  Stvarnopravnega zakonika pri tem, ko je tožbenemu

zahtevku v celoti ugodilo. Tako je utemeljen tudi pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava.

Glede na navedeno predlagam da drugostopenjsko sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje prvostopenjskemu sodišču.

V…………… , dne……………                   Podpis:……………………..

Categories : Pritožbe Tags : , ,

Pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča

(0) Komentarjev

Zoper sodbo, izdano v upravnem sporu na prvi stopnji, je dovoljena pritožba, kolikor ta zakon (Zakon o upravnem sporu, ZUS) ne določa drugače (glej 70. člen ZUS). Pritožba se lahko vloži v petnajstih dneh od vročitve prepisa sodbe strankam. Vloži se pri sodišču, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji v zadostnem številu izvodov za sodišče in stranke, ki so se udeleževale postopka na prvi sto­pnji. Pritožba ni dovoljena v sporih iz 1. točke prvega odstavka 10. člena ZUS in v sporih o zakonitosti aktov volilnih organov za lokal-ne volitve.

V pritožbi sme pritožnik navajati nova dejstva in dokaze le, če izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziro-ma predložiti do konca glavne obravnave, če je postopek tekel brez glavne obravnave, pa do konca postopka na prvi stopnji. Predsednik senata sodišča prve stopnje po potrebi sam ali na zahtevo sodnika poročevalca sodišča druge stopnje opravi poizvedbe, da bi se preverila resničnost pritožnikovih navedb.

Sodba se sme izpodbijati:

  • zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu;
  • zaradi zmotne uporabe materialnega prava;
  • zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zako-na oziroma zakona o pravdnem postopku, ali jo je uporabilo nepravilno, pa je to vplivalo na zakonitost ali pravilnost sodbe.

Bistvena kršitev določb postopka je vselej podana, če gre za raz-log iz 1., 2., 3., 4. ali 14. točke drugega odstavka 339. člena zakona o pravdnem postopku ali za razlog iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka 75. člena ZUS.

Če je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave, je podana bist­vena kršitev določb postopka v upravnem sporu, če je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.

Pritožbeni razlog iz 3. točke prvega odstavka tega člena je dopustno uveljavljati, kadar oziroma kolikor sodba temelji na dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v sodnem postopku (72. člen ZUS).

Vrhovno sodišče s sodbo pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, če spozna, da niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (73. člen ZUS).

Vrhovno sodišče s sklepom sodbo sodišča prve stopnje razveljavi, če ugotovi, da je podana bistvena kršitev določb postopka v uprav­nem sporu, in vrne zadevo istemu sodišču prve stopnje ali jo odstopi pristojnemu sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek. V tem sklepu sodišče odloči tudi o tem, katera dejanja, ki jih zajema bist­vena kršitev določb postopka v upravnem sporu, se ponovno opra-vijo (74. člen ZUS).

Vrhovno sodišče s sklepom sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zavrže tožbo, če je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje prekršena določba prvega odstavka 34. člena tega zakona. Vrhovno sodišče s sodbo razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in odpravi upravni akt, če je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje prekršena določba 35. člena tega zakona. Če vrhovno sodišče ugo­tovi, da se je postopka na prvi stopnji udeleževal nekdo, ki ne more biti stranka v upravnem sporu, ali če stranke v skladu z zakonom ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec stranke ni imel potrebnega dovoljenja za opravljanje dejanj v postopku, razen če so bila posamezna dejanja v postopku pozneje odobrena, razveljavi s sklepom sodbo prve stopnje in glede na naravo kršitve vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ali zavrže tožbo (75. člen ZUS).

Vrhovno sodišče razveljavi s sklepom sodbo sodišča prve stopnje in mu vrne zadevo v novo sojenje, če misli, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ugotoviti nova dejstva in izvesti nove dokaze. Če v tem primeru vrhovno sodišče samo opravi glavno obravnavo in ugotovi drugačno dejansko stanje, kakor je bilo ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje, s sodbo spremeni sodbo sodišča prve stopnje (77. člen ZUS).

Po prejšnjem odstavku odloči vrhovno sodišče brez glavne obravnave:

  • če je sodišče prve stopnje zmotno presodilo listine ali posredno izvedene dokaze, njegova odločba pa se opira samo na te dokaze;
  • če je sodišče prve stopnje iz ugotovljenih dejstev nepravilno sklepalo na obstoj drugih dejstev, sodba pa se opira na ta dejstva;
  • če misli, da je dejansko stanje v sodbi prve stopnje pravilno ugotovljeno, da pa je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo;
  • če ugotovi, da je izpodbijani upravni akt ničen, sodišče prve stopnje pa je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Vrhovno sodišče ne sme spremeniti sodbe sodišča prve stopnje v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona. Sklep se lahko izpodbija s posebno pritožbo samo, kolikor ZUS tako določa. Zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim se onemogoči nadaljnji postopek, je dovoljena posebna pritožba, kolikor ZUS ne določa drugače.

Categories : Pritožbe Tags : , , , ,