blogger web statistics
pogodba Archives - Pogodba | Pogodbe | Vzorci | Pritožbe

Pogodba o dosmrtnem preživljanju

(1) Komentar

S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem, da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti.

Ta pogodba lahko obsega tudi druge premičnine preživljanca, ki pa morajo biti v pogodbi navedene. Za pogodbe o dosmrtnem preživljanju se štejejo tudi pogodbe, s katerimi se proti obljubi dediščine dogovori skupnost življenja ali skupnost premoženja, ali da bo en pogodbenik skrbel za drugega in ga varoval, mu obdeloval posestvo in po njegovi smrti oskrbel pogreb, ali kaj drugega v istem namenu.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa. Preživljanec se lahko v korist preživljalca odpove razpolaganju s premoženjem, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Preživljalec po preživljančevi smrti ni odgovoren za njegove dolgove, pač pa se lahko določi v pogodbi, da bo o­n odgovoren za njegove obstoječe dolgove določenim upnikom. PREBERI CEL ČLANEK

Categories : Pogodba Pogodbe Tags : , , , , ,

Neveljavnost pogodb

(1) Komentar

Neveljavnost pogodb je abstrakten izraz, ki zajema konkretne oblike neveljavnosti, kot sta ničnost in izpodbojnost ali absolutna in relativna ničnost. Zakon ne govori o neveljavnosti pogodbe, temveč konkretno navaja ničnost ali izpodbojnost. Določbe o ničnosti in izpodbojnosti regulirajo pogodbeno materijo, ki ima določene pomanjkljivosti. Ničnost in izpodbojnost sta civilnopravni sankciji za posle z določenimi pomanjkljivostmi. Teorija neveljavnosti pogodb izvira že iz rimskega prava (nullum negotium, nulla obligatio), mišljene so pogodbe stricti juris, pri katerih niso izpolnjene formalnosti, ki jih je zakon zahteval ali jim je manjkal predmet, ali je bila pogodbena stranka v zamudi. V teh primerih do pogodbe sploh ni prišlo, vendar rimsko pravo ni razlikovalo ničnosti ali izpodbojnosti, pogodba je obstojala ali ni, tertium non datur. Kasneje so se začeli uveljavljati novi pravni instituti, s čemer je dano ljudem varstvo, npr. tistim, ki so sklenili pogodbo zaradi strahu ali prevare (dolus malus). Do izločanja neobstoječih poslov je prišlo kasneje (acte inexistant) s komentatorji francoskega civilnega kodeksa.

Sedanji pravni sistemi v glavnem sprejemajo bipartitno delitev neveljavnih pravnih poslov na nične in izpodbojne, ni pa tolikšne enotnosti glede temeljev za tako delitev. Problem je nastal s pojavom teorije o neobstoječih poslih, ali gre za tripartitno delitev pravnih poslov. Pogodba naj bi bila neobstoječ a, kadar bi ji manjkal nujen element za njen obstoj, element, brez katerega ni mogoče skleniti pogodbe (ni pravno relevantne volje, predmet, kavza, forma ad solemnitatem). Večina teorij in zakonov zavrača uporabo neobstoječih poslov. Nekateri (nemška teorija) ločujejo še nepopolne in nedokončane pravne posle. To so pravni posli katerih učinek ni nastopil, pa lahko nastopi, če se element, ki mu manjka, naknadno doda, ali ko je odpravljena neka motnja, ki ovira uveljavitev posla. PREBERI CEL ČLANEK

Categories : Nasveti Tags : , , , ,

Postopek zavarovanja kredita s hipoteko na nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo

(0) Komentarjev

V primeru, da želi dolžnik svojo obveznost zavarovati z nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo se uporablja podoben postopek, kot je opisan zgoraj. Postopek je enak v delu, ki se nanaša na pogodbeno zavezo posojilojemalca in postopek v notarski pisarni. Tudi v tem primeru je upnik pooblaščen vložiti izvršilni predlog. Vendar pa je povsem jasno, da ima postopek posebnosti, saj v tem primeru posojilojemalec nima zemljiškoknjižnega izpiska, ker za tak vpis niso izpolnjeni pogoji. Do takšne situacije pride pogosto predvsem v primeru stanovanj ali poslovnih prostorov v večstanovanjskih zgradbah, kjer še niso začeli urejati vpisa v zemljiško knjigo ali pa tak vpis zaradi novogradnje še ni možen.

Ker mora posojilojemalec upniku nekako izkazati svojo lastninsko pravico na nepremičnini, nima pa zemljiškoknjižnega izpiska, to stori  s predložitvijo  originalnega  izvoda prodajne pogodbe. Pogodba mora biti sposobna vpisa v zemljiško knjigo (vpis v ZK bi bil torej možen, vendar zaradi zunanjih vzrokov še ni bil opravljen), kar pomeni, da mora biti na njej žig davčne uprave, iz katere je razvidno plačilo davka na promet nepremičnin, podpis prodajalca pa mora biti notarsko overjen. Smiselno enako velja tudi za darilno pogodbo, pri čemer mora biti podpis daritelja notarsko overjen. Banka pogodbo pregleda, predvsem v delu, ki se nanaša na predmet (stanovanje ali poslovni prostor) in identiteto lastnika.

Tudi tu je seveda nujen podpis kreditne pogodbe, temu pa sledi sklepanje pogodbe o zavarovanju terjatve (v obliki notarskega zapisa se sklene pred notarjem). PREBERI CEL ČLANEK

Categories : Nasveti Tags : , , , ,