blogger web statistics
nujni delež Archives - Pogodba | Pogodbe | Vzorci | Pritožbe

Nujni dediči

(0) Komentarjev

Z ustanovo nujnega deleža je omejena predvsem svoboda oporočnega razpolaganja. Zapustnik lahko z oporoko spremeni red dedovanja, določen z zakonom, predvsem lahko o­nemogoči dedovanje osebam, ki bi sicer po zakonu dedovale.

Nujni dediči so tiste osebe, ki bi v primeru, da bi v konkretnem primeru prišlo do zakonitega dedovanja, dedovale po zapustniku, pa še to samo v določenem primeru. Zapustnikovi potomci, njegov zakonec in njegovi starši so nujni dediči v vsakem primeru. Zapustnikovi stari starši in njihovi potomci pa so nujni dediči, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.

Pri določitvi velikosti nujnega deleža je treba upoštevati vse osebe, ki bi v konkretnem primeru dedovale po zakonu, ne glede na to ali te osebe so nujni dediči ali ne. Nujni delež se računa na podlagi obračunske vrednosti zapuščine. To sestavlja vrednost čiste zapuščine, kateri se prišteje vrednost določenih daril, ki jih je zapustnik dal še za časa svojega življenja.

Čista zapuščina se dobi tako, da se od premoženja, ki ga je zapustnik imel ob smrti, odštejejo stvari, ki niso predmet dedovanja (gospodinjski predmeti, …), odštejejo pa se tudi vsi dolgovi. Tej vrednosti se nato prištejejo darila, in sicer darila, ki jih je zapustnik kadarkoli dal osebam, ki bi prišle v poštev za dedovanje po zakonitem dedovanju in pa darila, ki jih je zapustnik v zadnjem letu življenja naklonil drugim osebam.

Na podlagi tako izračunane obračunske vrednosti zapuščine se lahko izračuna nujni delež. Hipotetično se določijo dediči, ki bi dedovali zapuščino, če ne bi bilo oporoke. Vsakemu se določi ustrezen del. Nato se ugotovi, ali kateri izmed teh hipotetičnih zakonitih dedičev izpolnjuje pogoje za nujnega dediča. če je temu tako, se lahko določi njegov nujni delež. Nujni delež potomcev in zakonca znaša 1/2 deleža, ki bi ga prejel ob zakonitem dedovanju, nujni delež vseh ostailh pa 1/3 zakonitega dednega deleža.

Če je znesek zapuščine, s katerim oporočitelj ni razpolagal manjši od vsote vseh nujnih deležev, ki jih je treba izplačati, potem je treba ta znesek zagotoviti. To se napravi tako, da se zmanjšajo oporočna razpolaganja (vsa v enakem razmerju). če pa tudi s tem še ni dovolj, se morajo vrniti darila. Najprej se vračajo darila, ki so bila dana nazadnje.

Categories : Nasveti Tags : , , ,

Oporoka brez nujnega deleža?

(0) Komentarjev

Zakon o dedovanju pravi:

42. člen

(1) Oporočitelj lahko razdedini dediča, ki ima pravico do nujnega deleža:

  1. če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom;
  2. če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše;
  3. če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.

Razdedinjenje je lahko popolno ali delno.

Pogoji za veljavnost razdedinjenja

43. člen

(1) Oporočitelj, ki namerava kakšnega dediča razdediniti, mora to izraziti v oporoki na nedvomen način, koristno pa je tudi, da navede razlog za razdedinjenje.

(2) Razlog za razdedinjenje mora biti podan takrat, ko je bila oporoka napravljena, razlog iz 3. točke prejšnjega člena pa tudi takrat, ko je oporočitelj umrl.

(3) Če nastane spor o utemeljenosti razdedinjenja, mora utemeljenost dokazati tisti, ki se na razdedinjenje sklicuje.

Posledice razdedinjenja

44. člen

Z razdedinjenjem izgubi dedič dedne pravice v obsegu razdedinjenja, pravice drugih oseb, ki lahko dedujejo po zapustniku, pa se določijo, kot da bi bil razdedinjeni umrl pred zapustnikom.

Categories : Nasveti Tags : , ,

Nujni dediči

(0) Komentarjev

Z ustanovo nujnega deleža je omejena predvsem svoboda oporočnega razpolaganja. Zapustnik lahko z oporoko spremeni red dedovanja, določen z zakonom, predvsem lahko onemogoči dedovanje osebam, ki bi sicer po zakonu dedovale.

Nujni dediči so tiste osebe, ki bi v primeru, da bi v konkretnem primeru prišlo do zakonitega dedovanja, dedovale po zapustniku, pa še to samo v določenem primeru. Zapustnikovi potomci, njegov zakonec in njegovi starši so nujni dediči v vsakem primeru. Zapustnikovi stari starši in njihovi potomci pa so nujni dediči, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.

Pri določitvi velikosti nujnega deleža je  treba upoštevati vse osebe, ki bi v konkretnem primeru dedovale po zakonu, ne glede na to ali te osebe so nujni dediči ali ne. Nujni delež se računa na podlagi  obračunske vrednosti zapuščine. To sestavlja vrednost čiste zapuščine, kateri se prišteje vrednost določenih daril, ki jih je zapustnik dal še za časa svojega življenja.

Čista zapuščina se dobi tako, da se od premoženja, ki ga je zapustnik imel ob smrti, odštejejo stvari, ki niso predmet dedovanja (gospodinjski predmeti …), odštejejo pa se tudi vsi dolgovi. Tej vrednosti se nato prištejejo darila, in sicer darila, ki jih je zapustnik kadarkoli dal osebam, ki bi prišle v poštev za dedovanje po zakonitem dedovanju in pa darila, ki jih je zapustnik v zadnjem letu življenja naklonil drugim osebam.

Na podlagi tako izračunane obračunske vrednosti zapuščine se lahko izračuna nujni delež. Hipotetično se določijo dediči, ki bi dedovali zapuščino, če ne bi bilo oporoke. Vsakemu se določi ustrezen del. Nato se ugotovi, ali kateri izmed teh hipotetičnih zakonitih dedičev izpolnjuje pogoje za nujnega dediča. Če je temu tako, se lahko določi njegov nujni delež. Nujni delež potomcev in zakonca znaša 1/2 deleža, ki bi ga prejel ob zakonitem dedovanju, nujni delež vseh drugih pa 1/3 zakonitega dednega deleža.

Če je znesek zapuščine, s katerim oporočitelj ni razpolagal, manjši od vsote vseh nujnih deležev, ki jih je treba izplačati, potem je treba ta znesek zagotoviti. To se napravi tako, da se zmanjšajo oporočna razpolaganja (vsa v enakem razmerju). Če pa tudi s tem še ni dovolj, se morajo vrniti darila. Najprej se vračajo darila, ki so bila dana nazadnje.

Categories : Nasveti Tags : , , , , ,