blogger web statistics
dedovanje Archives - Pogodba | Pogodbe | Vzorci | Pritožbe

Nujni dediči

(0) Komentarjev

Z ustanovo nujnega deleža je omejena predvsem svoboda oporočnega razpolaganja. Zapustnik lahko z oporoko spremeni red dedovanja, določen z zakonom, predvsem lahko o­nemogoči dedovanje osebam, ki bi sicer po zakonu dedovale.

Nujni dediči so tiste osebe, ki bi v primeru, da bi v konkretnem primeru prišlo do zakonitega dedovanja, dedovale po zapustniku, pa še to samo v določenem primeru. Zapustnikovi potomci, njegov zakonec in njegovi starši so nujni dediči v vsakem primeru. Zapustnikovi stari starši in njihovi potomci pa so nujni dediči, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.

Pri določitvi velikosti nujnega deleža je treba upoštevati vse osebe, ki bi v konkretnem primeru dedovale po zakonu, ne glede na to ali te osebe so nujni dediči ali ne. Nujni delež se računa na podlagi obračunske vrednosti zapuščine. To sestavlja vrednost čiste zapuščine, kateri se prišteje vrednost določenih daril, ki jih je zapustnik dal še za časa svojega življenja.

Čista zapuščina se dobi tako, da se od premoženja, ki ga je zapustnik imel ob smrti, odštejejo stvari, ki niso predmet dedovanja (gospodinjski predmeti, …), odštejejo pa se tudi vsi dolgovi. Tej vrednosti se nato prištejejo darila, in sicer darila, ki jih je zapustnik kadarkoli dal osebam, ki bi prišle v poštev za dedovanje po zakonitem dedovanju in pa darila, ki jih je zapustnik v zadnjem letu življenja naklonil drugim osebam.

Na podlagi tako izračunane obračunske vrednosti zapuščine se lahko izračuna nujni delež. Hipotetično se določijo dediči, ki bi dedovali zapuščino, če ne bi bilo oporoke. Vsakemu se določi ustrezen del. Nato se ugotovi, ali kateri izmed teh hipotetičnih zakonitih dedičev izpolnjuje pogoje za nujnega dediča. če je temu tako, se lahko določi njegov nujni delež. Nujni delež potomcev in zakonca znaša 1/2 deleža, ki bi ga prejel ob zakonitem dedovanju, nujni delež vseh ostailh pa 1/3 zakonitega dednega deleža.

Če je znesek zapuščine, s katerim oporočitelj ni razpolagal manjši od vsote vseh nujnih deležev, ki jih je treba izplačati, potem je treba ta znesek zagotoviti. To se napravi tako, da se zmanjšajo oporočna razpolaganja (vsa v enakem razmerju). če pa tudi s tem še ni dovolj, se morajo vrniti darila. Najprej se vračajo darila, ki so bila dana nazadnje.

Categories : Nasveti Tags : , , ,

Dedovanje

(0) Komentarjev

Zakon o dedovanju določa, da lastninsko pravico na nepremičninah pridobijo tudi tujci, in sicer z dedovanjem, pri čemer se vzajemnost domneva, razen če se ne dokaže nasprotno.

Poudariti je potrebno, da v je iz teh ureditev razvidno, da je pridobitev lastninske pravice mogoča samo z nakupom ali z dedovanjem, medtem ko pridobitev z menjavo, darilom, razdružitvijo skupnega premoženja zakoncev ni urejena.

Dedovanje je prehod premoženja umrle osebe na druge osebe in je urejeno z dednim pravom. Poznamo dedovanje po oporoki in po zakonu. Medtem ko so fizične osebe lahko dediči tako po zakonu kot po oporoki, so pravne osebe lahko dediči le po oporoki.

Ločimo tudi vesoljno nasledstvo in posamično nasledstvo. Pri prvem preide premoženje na dediče na podlagi zapustnikove smrti same in poseben akt ni potreben. V tem primeru dediči odgovarjajo za dolgove zapustnika. Druga vrsta pa je posamično nasledstvo, pri katerem preidejo posamezni deli premoženja na osebe, ki niso dediči. V tem primeru ima ta oseba samo terjatev nasproti dediču in zato ne odgovarja za dolgove zapustnika.

Da pride do dedovanja, je potrebno, da:

  • zapustnik umre;
  • obstaja dedič;
  • ima dedič dedni naslov (zakon ali oporoka); – je dedič dedno sposoben;
  • obstaja predmet dedovanja.
Categories : Nasveti Tags : , ,

Izročilna pogodba

(0) Komentarjev

Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja (izročilna pogodba) je obligacijska pogodba o razpolaganju s premoženjem med živimi, spada pa med dednopravne pogodbe.

Njen namen je v ureditvi dednopravnih razmerij izročitelja in njegovih potomcev že za časa izročiteljevega življenja. Načeloma ima izročilna pogodba naravo neodplačne obogatitve, ker je enostransko obligatorno vezan le izročitelj, razen v primerih (člen 551 OZ), ko si izročitelj zase ali za koga drugega izgovori še kakšne druge pravice.

Sopogodbeniki izročilne pogodbe so lahko samo osebe, ki bi lahko po njem dedovale kot dediči prvega dednega reda: prednikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci. Izročitelj lahko pri izročitvi in razdelitvi upošteva tudi svojega zakonca. Tem osebam lahko prednik po pogodbi izroči in razdeli samo premoženje ali del premoženja, ki ga ima v času sklenitve pogodbe, ne pa tudi premoženje, ki ga bo imel ob smrti.

Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, s to pogodbo pa se morajo strinjati vsi potomci, oz. vse osebe, ki bi v primeru smrti prišle v poštev za dedovanje kot zakoniti dediči (potomci ali zakonec). Prednik lahko v tej pogodbi razpolaga z vsem premoženjem, ki ga ima ob sklenitvi pogodbe, ali pa samo z njegovim delom. Izročitev in razdelitev premoženja za življenja predstavlja za osebe, ki jim je bilo premoženje izročeno in razdeljeno vnaprejšnje dedovanje pred smrtjo zapustnika s posledico, da te osebe nimajo po smrti zapustnika nobenih dednopravnih zahtevkov glede premoženja, ki jim je bilo izročeno. S pogodbo se vnaprej izročijo premoženjska razmerja, ki bi se sicer urejala po prednikovi smrti, s tistimi osebami, ki bi, če pogodbe ne bi bilo, dedovale po predniku. To je tudi glavna razlika z darilno pogodbo, saj je v določenih primerih mogoče zahtevati vračilo daril ob dedovanju (če je prikrajšan nujni delež dediča).

Categories : Pogodba Pogodbe Tags : , , , , ,