blogger web statistics
Ostalo - Pogodba | Pogodbe | Vzorci | Pritožbe

Ostalo

Oblikovalna tožba

(0) Komentarjev

Materialno pravo pozna pravna razmerja, katerih udeleženci imajo pravico, da z enostransko izjavo poslovne volje povzročijo spremembo obstoječega pravnega stanja. Te pravice se imenujejo oblikovalne pravice.

Delijo se na dve skupini:

  • tiste, ki se izvršujejo izven pravde;
  • in na takšne, ki se lahko izvršujejo le v pravdi.

Praviloma se le oblikovalne pravice izvršujejo izven pravde z enostransko izjavo volje, le izjemoma pa izvajanje oblikovalne pravice ni dovoljeno samemu subjektu pravice, marveč je oblikovanje prenešeno na sodišče zato, ker stoji to pravno razmerje pod posebnim varstvom zakona.

Oblikovalna pravica ni zahtevek na dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev. Tiste oblikovalne pravice, ki jih sme stranka izvrševati le preko sodišča, izvršuje stranka tako, da vloži tožbo, v kateri navede dejstva, iz katerih izvira njena pravica na oblikovanje. Oblikovalna tožba je dovoljena le tam, kjer jo predvideva materialno pravo. Če sodišče PREBERI CEL ČLANEK

Categories : Ostalo Tags : ,

Dajatvena tožba

(0) Komentarjev

Če se v pravdi izkaže, da materialnopravni zahtevek obstoji, je s tem utemeljen tudi tožbeni zahtevek in sodišče obsodi toženca na zahtevano dajatev. Samo na podlagi dajatvene ali kondmenatorne tožbe je možna dajatvena ali kondemnatorna sodba. Takšna sodba obsega dvoje:

  • ugotovitev, da obstoji zahtevek;
  • in izpolnitveno “povelje” tožencu, da izpolni zahtevek.

Le kondemnatorne sodbe imajo poseben učinek izvršljivosti  – to je pravna možnost, da tožnik (zahtevajoči upnik) prisili toženca (zavezanca) k izpolnitvi z državnimi prisilnimi sredstvi.

Če se izkaže, da materialnopravni zahtevek ne obstoji, je tudi procesualni tožbeni zahtevek neutemeljen in sodišče ga zavrne. Tožbeni zahtevek ni identičen z zahtevkom materialnega prava.

Sodba, s katero je zavrnjen tožbeni zahtevek dajatvene tožbe, je ugotovitvena sodba, ker se v takšni sodbi ugotavlja, da ne obstoji uveljavljeni zahtevek in je ponovna tožba izključena. Nastopi prav tista situacija, kakor če bi toženec tožil tožnika z negativno ugotovitveno tožbo, da ne obstoji uveljavljeni zahtevek. PREBERI CEL ČLANEK

Categories : Ostalo Tags : , , , ,

Pravica do pravnega sredstva

(0) Komentarjev

Po 25. členu Ustave RS je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Pravica do pritožbe predstavlja bistveni element pravne države in omogoča subjektom uveljavljanje obrambe pred kršitvami njihovih pravic. Podrobneje je ta pravica opredeljena v procesnih zakonih. S temi zakoni država zagotavlja osebam pravno varnost, zato bi bilo v nasprotju z ustavo, zakoni, ki bi omejevali možnost pravice do pritožbe. Ne šteje pa se za oviranje te pravice, če zakoni določajo prekluzivne roke za vložitev pritožbe, saj je to v skladu z načelom pravne varnosti, zadeve ne morejo viseti v nedogled odprte.

Pravica do pritožbe je dana in utemeljena tedaj, ko je prizadeta kakšna pritožnikova pravica. To pravico lahko povežemo tudi s pravico do človekovega dostojanstva, ki preprečuje, da bi se subjekti znašli v položaju objekta državnega ravnanja. Ustava ne zagotavlja le pravice do pritožbe znotraj vsakega postopka (upravnega, kazen-skega, pravdnega itd.), pri upravnem odločanju je možno tudi sodno varstvo (23. člen Ustave), pa tudi ustavna pritožba (160. člen Ustave). PREBERI CEL ČLANEK

Categories : Ostalo Tags : , , ,